Poslanke in poslanci se odpravljajo na zaslužene počitnice

Poslanke in poslanci so v petek zaključili z rednim delom Državnega zbora pred parlamentarnimi počitnicami. V zadnjih štirinajstih dneh so v poslanskih klopeh zasedali vsak dan, saj je potekala izredna seja na kateri so poslanci obravnavali več kot 50 točk dnevnega reda. Že v minulem tednu smo poročali, da je DZ potrdil nov interventni zakon za pomoč gospodarstvu ob epidemiji covida-19, ki je prinesel nove turistične bone, ki so v veljavo stopili minuli petek.

Turistične bone bo mogoče koristiti tako v turizmu, gostinstvu, športu in kulturi. Vrednost bona za polnoletne državljane znaša 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Največ pozornosti javnosti sta bila v minulem tednu deležna dva zakona. Gre za predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu in Spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Ker smo v koaliciji ocenili, da sprememba zakona o nalezljivih boleznih v tej fazi ni potrebna, smo pri ponovnem odločanju po vetu DS glasovali proti zakonu, še pred tem pa smo izglasovali predlog za preložitev glasovanja o nacionalnem demografskem skladu. Ker gre za eno strateških odločitev o tem, kako zagotoviti stabilne pokojnine v prihodnje, je prav, da o zakonu o nacionalnem demografskem skladu ne odločamo v politično tako pregretem ozračju.
Vsekakor je prav, da v današnjih SMC novicah pozornost posvetimo tudi spremembam zakona o nalezljivih boleznih, ki jih Državni zbor ni potrdil. Proti smo glasovali tudi poslanke in poslanci PS SMC. Novela Zakona o nalezljivih boleznih je nastala kot odgovor na odločitev Ustavnega sodišča, ki je v začetku junija ugotovilo neskladnost z Ustavo nekaterih vladnih odlokov za zajezitev epidemije COVID-19. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo vladne odloke, ki so omejevali gibanje. Tako so bili protiustavni policijska ura, prepoved združevanja in prepoved prehajanja med občinami. Po ponovni preučitvi zakonske materije smo v SMC sprejeli stališče, da v zakonu predvideni ukrepi dopuščajo široko polje presoje o tem, kaj je primeren ukrep in koliko časa naj bi trajal. Prav tako se pojavljajo dvomi o tem, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev in posledično odrejanje ukrepov, s katerimi se tako poseže v naše ustavne pravice. Na nekatere nevarnosti nas je opozoril tudi Varuh človekovih pravic. Med izpostavljene pomanjkljivosti navaja tudi načelo sorazmernosti, v skladu s katerim bi moral nov 39. člen Zakona o nalezljivih boleznih jasno razvrstiti in opredeliti ukrepe ter njihov način izvrševanja glede na intenziteto, pa tudi pogoje za njihovo uporabo.
Obenem je državni zbor v petek odločil, da Slovenija dobiva novega ministra za digitalno preobrazbo. Mark Boris Andrijanič je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve in kasneje glasovanje na izredni seji. Poslance je prepričal z opozorilom, da Slovenija na tem področju žalostno zaostaja. “Če se želimo prebiti med pet digitalno najbolj naprednih evropskih držav do leta 2025, potem moramo začeti že danes,” je dejal. Dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati je, da bo evropsko gospodarstvo po pandemiji covida-19 okrevalo neprimerljivo hitreje, če bo temeljilo na digitalni preobrazbi. Zato bodo digitalna preobrazba, digitalne tehnologije in kibernetska varnost tudi prednostne naloge slovenskega predsedstva. V SMC tako podpiramo idejo o ministru brez resorja, saj tudi po našem mnenju digitalizacija potrebuje posebno pozornost in medresorsko usklajevanje. Obenem si obetamo, da bo novi minister dobro sodeloval tudi z ministrom za javno upravo, Boštjanom Koritnikom.