Poslanka Monika Gregorčič: Kakšni bodo nadaljnji koraki v smeri zelene proračunske reforme?

Vlada Republike Slovenije je marca 2017 s sklepom potrdila zagonski elaborat vladnega strateškega razvojnega projekta P3: Zelena proračunska reforma, aprila 2018 pa je bila zaključena analiza o možnostih izvedbe zelene proračunske reforme. V analizi so bile identificirane spodbude glede na njihov vpliv na okolje na podlagi posameznih okoljskih dejavnikov.

Ugotovljeno je bilo, da nekatere spodbude direktno škodljivo obremenjujejo okolje. V ta sklop sodijo npr. vračila trošarine za komercialni prevoz, vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, vračilo trošarine za industrijsko-komercialni namen, oprostitev plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo CO2, biomasa ne šteje za energent, nižja stopnja DDV za dobave fitofarmacevtskih sredstev ipd.

Vračila in oprostitve znižajo razpoložljive prihodke proračuna za več kot 200 milijonov evrov, znesek navzgor pa ni omejen in je ob višji porabi energentov še višji – torej naravnost spodbuja škodljivo ravnanje prejemnikov teh povračil. Od tega gre približno 155 milijonov evrov subvencij za fosilna goriva, 50 milijonov evrov za prevoznike, ki točijo dizelsko gorivo v tovornjake, 20 milijonov evrov pa za kmete, ki dizelsko gorivo točijo v traktorje. Omenjena analiza se zaključuje z ugotovitvijo, da bi bilo treba pričeti s konkretnim koraki k odpravi škodljivih ukrepov.

»Boj proti podnebnim spremembam mora postati nepogrešljiv del sprejemanja odločitev. Tudi v koalicijski pogodbi je zapisano, da se izvede zelena proračunska reforma z odpravo okoljsko in podnebno škodljivih subvencij ter z neposrednimi okoljskimi spodbudami v državnem in zasebnem sektorju,« je poudarila poslanka Monika Gregorčič.

Ker je pri uvajanju in spreminjanju obremenitev ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljivi, treba ravnati usklajeno in medresorsko usklajeno, je poslanka Gregorčič na Vlado Republike Slovenije naslovila naslednja vprašanja:
1. Kakšni so predvideni nadaljnji koraki v smeri uresničevanja zelene proračunske reforme, predvsem glede vračila trošarin (Ministrstvo za finance) ter glede spremembe pravil oziroma obdavčitve v zvezi s povračilom prevoza na delo in z dela (Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za javno upravo)?
2. Kdaj se bo pri pripravi zakonodajnih sprememb uvedel zeleni okoljski test, kot je previden v tem gradivu? Namreč okoljski test na preprost in hiter način pripravljavcem zakonodaje omogoči, da ocenijo posledice, ki jih ima posamezen akt na okolje.
3. Ali so v okviru projekta P3: Zelena proračunska reforma že posodobljeni podatki o obstoju spodbud po posameznih resorjih, ki imajo večji ali manjši vpliv na okolje?