Poslanka Mojca Žnidarič ob obravnavi poročil varuhinje človekovih pravic tudi o nesprejemljivosti sovražnega govora

Državni zbor na današnji seji obravnava Triindvajseto redno letno poročilo o delu Varuha človekovih pravic v letu 2017 in Poročilo Varuha človekovih pravic o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2017.

Stališče poslanske skupine SMC je predstavila poslanka Mojca Žnidarič. V svojem nastopu je izpostavila, da se moramo v zadnjem času žal znova spraševati, ali so ideje, ki so se zdele že preživete, znova postale nekaj vsakdanjega. »Ali netenje sovraštva do drugih in ignoranca do razlike med lažjo in resnico res sodita v odprto, demokratično, svobodoljubno Slovenijo?«

V poslanski skupini SMC tem vprašanjem nikakor ne pritrjujemo in ne pristajamo na to, da je sovražni govor v naši državi zgolj navidezen konstrukt, s katerim se nam ni potrebno soočati. Tišina sovraštvu daje potuho, Svet Evrope pa nas je nedavno nazaj, ob obravnavi poročila o uresničevanju konvencije za zaščito narodnih manjšin, pozval, naj okrepimo boj proti sovražnemu govoru na spletnih družbenih omrežjih ter zagotovimo hitro obsodbo uporabe rasističnega jezika v javnosti.

Poslanka Žnidarič je še dejala, da poročili varuhinje predstavljata temeljit analitični pregled, ki riše splošno sliko o tem, katera področja varstva človekovih pravic najbolj obremenjujejo posameznice in posameznike in v zvezi s katerimi se obračajo na varuha. »Priporočila prihajajo iz različnih področij družbenega življenja in vsa so enako pomembna. Človekove pravice seveda nikoli niso v popolnosti uresničene, izzivov njihovega varovanja nikoli ne zmanjka. Zato je prav, da smo kot zakonodajalci kritični do tistih področij, kjer varuh ugotavlja, da je napredek pri uresničevanju prepočasen ali vanj ni vloženega dovolj truda in napora oblasti,« je poudarila v svojem nastopu.

Izpostavila je tudi primere dobrih praks, ki jih navaja varuhinja. »Takšni primeri dokazujejo, da je napredek možen in izvedljiv. In teh je v letošnjem poročilu kar nekaj – od izraženih napredkov na področju zmanjševanja sodnih zaostankov; pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; pri olajšanem dostopu do sodnega varstva v primeru kolektivnih tožb; pri varovanju otrokovih pravic in koristi, tudi otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami; udejanjilo se je eno najpogosteje ponovljenih priporočil, da Slovenija potrebuje polnopravno institucijo za človekove pravice in tako naprej.«

V poslanski skupini SMC smo podprli predlog priporočil, da se upoštevajo priporočila Varuha človekovih pravic, zapisana v Triindvajsetem letnem poročilu in da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi za uresničevanje priporočil državnega preventivnega mehanizma.

»Še naprej si je vredno prizadevati za sodobno, svobodno in varno Slovenijo, ki ob zagotavljanju varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakomur omogoča, da si ustvari človeka dostojno življenje,« je ob koncu dejala poslanka Mojca Žnidarič.