Poslanka Koleša: Žalosti me, da moramo sodelovati v tej neutemeljeni predstavi opozicije uperjeni proti ministru Klemenčiču

V poslanski skupini SMC menimo, da je iz dosedanjih aktivnosti nekaterih  poslancev razvidno, da so le-te namenjene osebni in profesionalni diskreditaciji ministra mag. Gorana Klemenčiča. “Pod krinko reševanja problematike v pravosodju so omenjeni znova in znova sklicevali raznorazne nujne seje, na katerih je bil vedno znova tarča mag. Goran Klemenčič. Vse skozi se skuša ustvarjati vtis, da je minister deloval nezakonito, koruptivno, čeprav so bile vse navedbe vedno in večkrat ovržene z argumenti. Ker predlagatelji izredne seje očitno nimajo verodostojnih argumentov za interpelacijo ali kazensko ovadbo, brskajo po nezanesljivih medijskih objavah in prefinjeno, preko institucije Državnega zbora, izvajajo pritisk na ministra Klemenčiča, čeprav bi lahko neposredno sami podali prijavo na KPK ali druge pristojne organe,” je v uvodu izredne seje povedala poslanka Alenka Koleša.

Navedbe v zahtevi za sklic izredne seje in predloga sklepa za uvedbo postopka zoper mag. Gorana Klemenčiča zaradi suma korupcije in kršitve integritete javnega sektorja, označujemo kot neresnice ter za zavajanje javnosti. Dodatno gre za odvračanje pozornosti od kakovostnega dela mag. Klemenčiča v času vodenja KPK in v času vodenja Ministrstva za pravosodje. Nesporno dejstvo je, da je Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom mag. Gorana Klemenčiča dosegla največji ugled in spoštovanje v javnost vse od njenega nastanka, zato lahko predvsem njemu pripišemo velike zasluge in se mu samo zahvalimo za uspešno delo. Minister Klemenčič je bil in je obraz boja proti korupciji: spomnimo, da je bil leta 2013 ravno zaradi svojega nespregledanega boja proti koruptivnim praksam, Ime leta 2013.

“Naj poudarim, da v poslanski skupini SMC ne nameravamo zavračati posameznih dvomljivih, medijskih ali celo anonimnih očitkov iz predlagane zahteve, želimo pa izpostaviti zlasti sledeče: o vseh očitkih predlagatelja so se izrekli vsi pristojni organi: noben izmed pristojnih organov ni ugotovil suma korupcije ali kršitve integritete javnega sektorja,” je pojasnila Koleševa.

Poslanka je v nadaljevanju izpostavila nekaj nedvomnih uspehov mag. Klemenčiča in njegove ekipe. V boj zoper gospodarski kriminal je bilo imenovanih 30 novih tožilcev in vzpostavljen poseben oddelek za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Zvišane so tudi zagrožene kazni za korupcijska kazniva dejanja. V zvezi z odpravo sodnih zaostankov so odpravljene zakonske omejitve pri dodeljevanju zadev v sojenje. Nadalje je bil sprejet zakonski okvir za ustanavljanje posebnih preiskovalnih komisij v primerih sumov nepravilne rabe davkoplačevalskih sredstev pri velikih investicijskih projektih.

Na tožilstvu je bil vzpostavljen poseben oddelek za postopke v zvezi z odvzemom premoženja nezakonitega izvora, poleg tega so bile odpravljene kadrovske omejitve za imenovanje novih državnih tožilcev s posebnimi znanji na specializirano državno tožilstvo. Zvišale so se tudi kazni za družbeno zelo nevarna in skrajno kompleksna korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, ob določitvi obvezne denarne kazni. Sprejete so bile spremembe normativne ureditve sistema izvrševanja kazenskih sankcij, ki zaostrujejo pogoje za odlog izvršitve kazni zapora iz zdravstvenih razlogov, urejajo elektronsko izmenjavo podatkov med sodišči in Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Ureja se tudi kadrovska problematika slovenskih zaporov z zagotovitvijo 25 novih zaposlitev.

S sprejeto novelo zakona o izvršbi in zavarovanju se omogoča boljša zaščita socialno ranljivih dolžnikov, z omejitvijo izvršbe na sredstva, ki so posamezniku absolutno nujna za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb, onemogočeno izvršbo pod znesek minimalne neto plače, izvršba na veteranski dodatek pa je mogoča le v primerih izterjave prednostnih terjatev in prepovedjo bankam, da bi se za svoje storitve izvršbe prednostno poplačali iz socialne pomoči.

S spremembo Kazenskega zakonika je izključena kaznivost pri izdaji tajnih podatkov v javnem interesu, s čimer se v ospredje postavljajo svoboda izražanja, svoboda delovanja medijev in pravica vedeti. Po novem se zagotavlja večjo preglednost poslovnega okolja z odprtjem sodnega registra z relevantnimi podatki o družbeništvu in poslovnih povezavah med družbami. Ministrstvo za pravosodje je z novelo Zakona o odvetništvu znižalo plačila za opravljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanje po uradni dolžnosti. Gre namreč za stroške odvetnikov, ki bremenijo državni proračun in prinašajo prihranek v proračunu za približno 4 milijone evrov na letni ravni.

V pripravi je sprejetje posebne strategije razvoja v pravosodju, novela Zakona o prekrških, na področju izvrševanja kazenskih sankcij bo Slovenija v prihodnjem obdobju lovila korak z drugimi sodobnimi evropskimi državami, ki že poznajo t. i. probacijsko službo, ki skrbi za izvrševanje kazenskih sankcij v skupnosti, priprava in predstavitev povsem novega Zakona o kazenskem postopku, ki bo prinesel ukinitev instituta preiskovalnega sodnika idr. Na Ministrstvu za pravosodje bodo v prihodnjem obdobju izvedli še organizacijske spremembe za zagotovitev kakovostnega premika na področju spremljanja stanja varstva človekovih pravic.

Vse našteto po mnenju poslancev SMC izkazuje iskreno zavzetost ministra za pravosodje za povečanje pravne varnosti slovenskih državljanov, boju proti korupciji, zato smo nesporno prepričani v integriteto mag. Gorana Klemenčiča. Po našem mnenju je več kot primeren za opravljanje funkcije ministra za pravosodje.

“Na koncu naj povem, da me žalosti, da moramo prav na Mednarodni dan boja proti korupciji, sodelovati v tej neutemeljeni predstavi opozicije uperjeni proti enemu izmed vidnejših obrazov boja proti korupciji v Republiki Sloveniji, namesto tega, da bi vse svoje napore usmerili v preprečevanje ter sankcioniranje koruptivnih ravnanj v vseh porah slovenske družbe,” je zaključila poslanka Koleša.