Poslanka Koleša za Rogaške novice: “Odločnost se ne kaže z udarci po mizi, ampak s pogumom za prevzemanje odgovornosti”

V nadaljevanju objavljamo celotni intervju poslanke Anite Koleše za časnik Rogaške novice. Z njo se je pogovarjala Zdenka Orač.

ANITA KOLEŠA; Šentjurčanka, ki je iz kulture vstopila v politiko. V DZ službuje kot poslanka volilcev SMC, je članica odbora za kulturo, odbora za notranje zadeve in gospodarstvo, ter podpredsednica komisije za Slovence v zamejstvu. Svojo politično aktivnost vidi kot možnost doprinosa za lepše življenje ljudi in družbe nasploh.

ak

Rojeni ste v Šentjurju. Domačini vas poznajo, kot zelo zavedno »Zgornjetržanko« Ulice Skladateljev Ipavcev. Izhajate iz znane družine Čretnikovih. Vaš stari oče je bil uspešen podjetnik, ki pa ga je doletela povojna denacionalizacija, ko je izgubil vso svoje imetje. Ali drži podatek, da naj bi bili stroji, ki so mu jih odpeljali, osnova za postavitev novih delavnic, ki so že bile zametki novonastalega Alposa?
»Da, res je. Stari ata je bil že pred vojno priznani izdelovalec poljedelskih strojev, ki ga je doletela usoda večine obrtnikov po vojni. Če pa ste hoteli s tem vprašanjem tudi potrditev, ali sem res tako zavedna svojim koreninam, naj vam povem, da sem zelo ponosna na moje mesto in na Zgornji trg. Z dušo in srcem sem pripravljala poletne prireditve na vrtu Ipavčeve hiše, ter vodila galerijo v »Čretnikovi« hiši in ko bom v penzionu, bom zagotovo še kaj postorila za ta prelepi stari del Šentjurja. Imam že nekaj idej…!«

Vaša senzibilnost in naklonjenost dobremu druženju je prisotna tudi v vašem privatnem življenju. Imate krog prijateljev, ki ga ohranjate že iz otroštva. Kako vam to uspeva v današnjem tempu življenja?
»Trdnost prijateljstva je v medsebojnem spoštovanju, zaupanju in v spoznanju, da so lahko lepe stvari v krogu prijateljev še veliko lepše, tiste slabe pa se razdelijo na toliko delov, kolikor imaš prijateljev. Sicer pa ima Šifrer prav: Za prijatelje si je treba čas vzet’.«

»Klica pozitivizma je v vsaki politični opciji«, je izjavil Zlobec. Kaj vas je v stranki SMC tako nagovorilo, da ste vstopili vanjo in kandidirali za poslanko Državnega zbora?
»Politično udejstvovanje sem vedno razumela kot prizadevanje za lepše življenje ljudi in boljšo družbo nasploh. Zato sem v SMC prepoznala tisto politično moč, ki lahko sledi temu mojemu razumevanju politike.«

V zadnjem času je slišati veliko očitkov o negotovem in nesamozavestnem vodenju premierja dr.Mira Cerarja? Kot poslanka njegove stranke verjetno razmišljate drugače.
»Dr. Miro Cerar je državo prevzel v tako težkih časih, da so vse njegove odločitve izjemnega pomena za našo državo. Zato ni čas za hitre, nepremišljene poteze. Odločnost se ne kaže z udarci po mizi, ampak s pogumom za prevzemanje odgovornosti. Kljub zelo zapletenim razmeram v svetu, ki jih ob začetku mandata nihče od nas ni pričakoval, predsednik sprejema odločitve, ki prebivalcem Slovenije zagotavljajo mir, socialno varnost in gospodarsko rast.«

Življenje je neprestano tehtanje med možnim in pričakovanim (tudi predvolilne obljube). Kaj v vašem programu je prepričalo vaše volivce?
»Verjamem, da so volivci razumeli to, kar sem dejala že uvodoma, da si bomo prizadevali za lepše življenje ljudi in družbe nasploh. Spomnite se, da je leto 2014 zaznamovala grožnja finančnega zloma države, ki so ga povzročili pohlepni novi kapitalisti v bančnih in gospodarskih družbah, omogočili pa »odločni in samozavestni« politiki. Zato je bila prva naloga naše vlade, da ustavi takšno ravnanje, da vzpostavi finančno stabilnost državne blagajne in da začne pot ponovne vzpostavitve pravne države. Prva naloga je vladi odlično uspela, druga naloga pa ni od danes na jutri. Toda kot poslanka, ki sodelujem v postopkih sprejemanja zakonodaje in o njih odločam, lahko zatrdim, da je veliko že narejenega.«

V Šentjurju smo vas vedno videvali tam, kjer je «dišalo« po kulturi, bili ste na odru ali v zaodrju, družili ste se z umetniki, pisci … Zakaj ste vstopili v politiko?
»Malo smo že pozabili, kdo vse je bil v politiki takrat, ko smo se osamosvajali. Seveda se ne primerjam s Pavčkom, Zlobcem, Šeligo, Partljičem….bog ne daj, toda kulturniki so svetilnik vsakega naroda. Zavestno govorim o skrbi za lepše življenje. Dobro življenje je, če imaš zdravje in denar, da ga lahko zapraviš, lepše življenje pa pomeni, da ga polno živiš. Brez kulture, brez umetnosti, brez ohranjene narave in brez prijaznih ter sočutnih ljudi je zame življenje nepopolno in zato sem vstopila v politiko, da bi to spoznali tudi moji sodržavljani.«

Za nami je slovenski kulturni praznik. Tone Partljič je primerjal odnos Slovenije do kulture z » lomilci ženskih src, ki govorijo najlepše, za svoja dekleta pa storijo najslabše«. Kaj menite o polemikah glede državne proslave, o cenzurah, odpuščanjih? Je Slovenija že postala »družina, ki ne zmore več skupaj praznovati«?
»Sama sem pripravila ali pomagala pripraviti že nešteto proslav. Tudi takrat, ko so imele dolžnost organizirati proslave »družbeno politične organizacije«. Ob letošnjih pripetljajih sem se spomnila, da so sredi osemdesetih k meni prišli borci in me prosili, naj pripravim proslavo za dan borca, 4. julija. Nič me niso vprašali za scenarij, samo govorniki so bili njihova skrb. Angažirala sem en garažni bend, ki je na prireditvi zapel in zaigral takrat še zelo sporno italijansko partizansko pesem Bandera rossa, v izvedbi Pankrtov. Sporno seveda zato, ker so bili Pankrti znanilci velikih družbenih sprememb in upora proti tedanji politiki, ki so jo poosebljali tudi člani Zveze borcev. Res so dva ali trije stari borci zapustili dvorano, ampak nič drugega se ni zgodilo. To pripovedujem bolj kot zanimivost, ker se po navadi o tistih časih govori samo kot o strogi cenzuri in političnem diktatu. Meni je bila letošnja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku zelo všeč. Sedma kitica Prešernove Zdravljice v različnih jezikih in izvedbah je odlično sporočilo, ter promocija pesnikove vizije življenja brez prepirov in brez meja. Partljičev poziv h kulturi združevanja in ne delitve, pa je dalo proslavi dodatno pozitivno vsebino. In takšne morajo biti proslave.«

V katere odbore in komisije ste kot poslanka v DZ še vključeni in kakšen je, posledično temu, vaš delovnik?
»Sem članica treh odborov: za kulturo, za notranje zadeve in za gospodarstvo ter podpredsednica komisije za Slovence v zamejstvu. Začetne težave z logistiko in organizacijo dela so mi vzele nekaj prepotrebnega časa za ustvarjalno delo. Sedaj je lažje, vendar je moj delavnik težko vnaprej načrtovan. Stalnica je zgolj redna mesečna seja DZ, ki traja po navadi en teden, vmes pa so seje odborov, izredne seje, usklajevanja, sestanki v poslanski skupini, srečanja z zainteresiranimi javnostmi, programski sestanki…Med tednom živim v Ljubljani, zato se težko udeležujem še dogodkov doma. Vendar me občinski SMC svetniki in moji kulturniki, o vsem pomembnem dogajanju pridno obveščajo. Zato pa dobro izkoristim tiste ponedeljke, ko sem v poslanski pisarni v Šentjurju.«

Spremembe v finančni perspektivi 2016-2020 so naravnane na regijske projekte. Kje vidite možnosti za pridobitev EU sredstev za skupni razvoj šentjurske občine, Kozjanskega in Obsotelja?
»Nova evropska perspektiva zahteva od občin veliko več kreativnega razmišljanja in bo pravi izziv za občinska vodstva in svetnike. Sredstva EU v večini ne bodo več nepovratna in bo zato potrebno bistveno več povezovanja in soglasja o skupnih projektih. Predvsem pa je na potezi naše gospodarstvo s projekti, z neposrednim vplivom na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Moja zaveza je, da želim vsem v pripravi in izvedbi programov za prijavo na različne razpise, stati ob strani z informacijami in pojasnili, vso potrebno pomoč pri tem nam je obljubila tudi naša ministrica Alenka Smerkolj. Zelo pa sem zadovoljna, da smo uspeli v državnem proračunu zagotoviti prva finančna sredstva za začetek izgradnje t.i. šentjurske obvoznice, ki je izjemnega pomena za razvoj ne le šentjurske občine ampak tudi Kozjanskega in Obsotelja.«

Begunska oz. migrantska kriza je trenutno najbolj aktualna politična in gospodarska naloga sedanje vlade. Koliko migrantov je do danes prečkalo slovenske meje, koliko jih je ostalo in kolikšen je strošek za enega azilanta?
»Žalostno je, da nas ob omembi begunske krize predvsem skrbi višina stroškov za tiste, ki bodisi bežijo iz svoje domovine preko Slovenije, ali pa pri nas zaprosijo za azil. Lani smo na vseh ministrstvih skupaj za obvladovanje t.i. begunskega vala porabili nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od teh nam je EU povrnila 11,3 milijona evrov. Ko pa govorimo o stroških prosilcev za azil, ki jih nastanimo v azilnih domovih, imajo zagotovljeno streho nad glavo, hrano in osnovno zdravstveno in integracijsko oskrbo ter 18 evrov mesečne žepnine. Večina jihv nekaj dneh zapusti azilne domove in poskušajo najti srečo v državah, za katere menijo, da bodo dobili višjo socialno podporo, delo in si ustvarili normalno življenje. Koliko so njihova pričakovanja realna, presodite sami.«

V mesecu januarju je premier dr. Miro Cerar obiskal nemško kanclerko Angelo Merkel. Je bil pogovor za Slovence optimističen ali nasprotno – slišati je, da se tudi ta »vsemogoča« političarka vedno težje spoprijema s težavami ob velikem valu beguncev?
»Slovenija z dr. Mirom Cerarjem na čelu je postala zelo aktivna država pri iskanju ustreznih rešitev krize izrednih razsežnosti v Evropi. Naš predsednik je danes eden najbolj izpostavljenih državnikov Evrope, zato njegove predloge resno obravnavajo tako ga. Merkel kot predsednik evropske komisije g. Juncker in predsednik evropskega sveta g. Tusk. Prepričana sem, da bo prihodnost pokazala, da je imela nemška predsednica globoko humane in evropsko usmerjene namene z odprtjem meja ljudem, ki jim je vojna vzela domovino. Na žalost pa je neobvladljivost vojnih razmer v Siriji in nepripravljenost evropskih držav, da bi enotno delovale in sodelovale, pripeljala do parcialnih rešitev. Naš predsednik seveda ni stal križem rok v zaščiti interesov varnosti naše države.«

Na letni ravni v Sloveniji diplomira več žensk kot moških, na vodilnih položajih pa jih je še vedno samo za »ščepec«. Kje vidite možnosti za večjo prepoznavnost ženskih sposobnosti in več možnosti za dosego vodilnih pozicij?
»V zgodovini slovenske politike je trenutno največje število poslank v DZ, v poslanski skupini SMC je skoraj polovica poslank, prvič ima največja poslanska skupina v DZ na vodstvenem položaju žensko, v vladi je največje zastopstvo žensk doslej, naša evropska komisarka je ženska. Zato v SMC z žensko enakopravnostjo mislimo resno in ne zgolj na deklarativni ravni.«

Trenutki, ki so zaznamovali vaše leto 2015, zasebno in poslovno.
»Ohranila sem zdravo pamet in se ne predajam niti skušnjavam politične moči niti malodušju, zato sem tudi zasebno zadovoljna s svojim življenjem. Moj življenjski moto, ko sem vstopila v politiko, pa je bil verz Frana Milčinskega: »Kdor gor lazi, naj le pazi, da ne zmoti mu glave. Le tisti gori ostane, ki zre na doli zbrane in še od gori vidi jim v srce.««

Zdaj že več kot leto dni službovanja v Državnem zboru zagotovo pomeni veliko spremembo za vašo družino. Kako rešujete »primanjkljaj« v družini, ki je, predvidevam, nastal z vašo odsotnostjo?
»Srečna sem med svojimi, na moje veliko zadovoljstvo imam še čila in zelo delavna starša, krasnega soproga in čudovita otroka. V taki družini ni nič težko, s hčerko sva pa skupaj v Ljubljani. Ne vem, če je tudi ona tako zadovoljna, da si deliva stanovanje, ampak pritožuje se pa ne.«

Kaj počne Anita Koleša, ko se sprošča? Meditirate, berete, tečete, nakupujete…?
»Ljubljana je čudovito mesto. Na moje veliko veselje je tukaj toliko dogodkov, gledaliških, glasbenih, razstav, da mi, če imam kakšno popoldne prosto, ne zmanjka možnosti. Komaj čakam na pomlad, ko bom po zadnji seji sedla na enega od številnih prizorišč ob Ljubljanici ali se podala po potki v Tivoliju. Tudi sicer zelo rada hodim. Zanemarila sem rekreacijo ampak spomladi spet začnem…(ha, ha). Seveda rada berem, tisto branje, ki me zares sprošča, pride na vrsto predvsem na počitnicah. Ampak že misel na morje, sonce in jutranjo vožnjo s kolesom ob obali, ter na večer s knjigo v roki, me napolni z novo energijo.«

Morda za konec kakšna spodbudna misel za naše bralce?
»Na začetku najinega pogovora ste omenili Zlobca, zato bi zaključila z njegovo mislijo, ki mi je zelo blizu in pravi nekako takole: »Pametna politika vidi čar sodobnega sveta v različnosti, drugačnosti, pestrosti razlik. Potrebujemo spoštljiv odnos do razlik in ne poenotenja mišljenja in čustev.« Zavedajmo se tega v odnosih drug do drugega in iščimo skupne vrednote, skupne točke našega minljivega bivanja na zemlji.«