Poslanka Koleša: Ključno je, da postavimo temelje enotni evropski azilni zakonodaji

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je obravnaval vladni predlog Zakona o mednarodni zaščiti. Temeljni razlog za sprejetje zakona je obveznost prenosa direktiv Evropske unije, ki so v letu 2013 prenovile standarde na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito in postopkov za priznanje mednarodne zaščite. Poslanska skupina SMC poudarja, da predlog Zakona o mednarodni zaščiti pomeni korak naprej k oblikovanju enotne evropske azilne zakonodaje.

Poslanka Anita Koleša je v svoji razpravi poudarila, da nas je k »sprejemu danes obravnavanih evropskih direktiv nedavno pozvala tudi Evropska komisija, saj je predvsem v luči migrantskega vprašanja ključno, da se postavi temelje enotni azilni zakonodaji v Evropski uniji«. Opozorila je, da vladni predlog upošteva tako varnostni kot humanitarni vidik trenutnega migracijskega toka. Predlog zakona upošteva ključne usmeritve Ženevske konvencije, je povedala poslanka Koleša. Izpostavila je, da vladni predlog prosilcem za mednarodno zaščito zagotavlja višjo pravno varnost z ukrepi, kot so: brezplačna pravna pomoč, zagotavljanje tolmača, posebno pozornost se namenja tudi ranljivim skupinam. P

Poslanka je izpostavila tudi, da ni nepomemben 101. člen zakona, ki določa, da morajo države članice upravičencem do mednarodne zaščite olajšati celovit dostop do ustreznih programov za ocenjevanje, potrjevanje in akreditacijo njihovega predhodnega izobraževanja. Dopolnitev člena pomeni ureditev posebnih postopkov za osebe s pomanjkljivo dokumentacijo oziroma za osebe, ki svoje izobrazbe ne morejo dokazati z uradnimi dokumenti. Poslanka Koleša poudarja, da se ji ta ukrep zdi ključen za uspešno integracijo upravičencev za mednarodno zaščito tako v trg dela kot v samo družbo v Sloveniji.

Poslanec Marko Ferluga je opozoril, da nov Zakon o mednarodni zaščiti zasleduje številne evropske direktive. Slovenija in vlada dr. Mira Cerarja nosi svoj delež družbene odgovornosti v tej humanitarno-varnostni krizi, a v skladu s svojimi zmožnostmi, opozarja poslanec. Izvaja sorazmerne in postopne ukrepe, zato večina Slovenije tega eksodusa niti ne občuti. Vlada danes s spremembami Zakona o mednarodni zaščiti deluje v smeri skupne evropske azilne politike.

Kot pomembno je poslanec Ferluga izpostavil Uredbo št. 603/2013 Evropskega parlamenta in sveta, ki vzpostavlja sistem Eurodac za primerjavo prstnih odtisov. Eurodac omogoča učinkovito uporabo meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavane prošnje za mednarodno zaščito. Izmenjava informacij med državami je ključni del reševanja trenutnega migrantskega vprašanja, je povedal poslanec Ferluga. Izpostavil je, da Zakon o mednarodni zaščiti priča o tem, da si vlada dr. Mira Cerarja prizadeva za enotno evropsko azilno zakonodajo in enotno reševanje trenutnega migrantskega vprašanja. Opozoril je še, da si želi strpne razprave o temi, saj »spodbujanje nestrpnosti ne prispeva k reševanju migracijskega vprašanja«.

Na drugi strani pa, so opozorili poslanci SMC, Zakon o mednarodni zaščiti niža nekatere standarde za upravičence mednarodne zaščite. Gre za enega izmed stopnjevalnih in sorazmernih ukrepov Vlade RS ob povečanem migracijske toka, s katerim se sooča celotna Evropa. Ukinja se enkratna denarna pomoč za upravičence mednarodne zaščite in denarno nadomestilo za zasebno nastanitev za družinske člane osebe s priznano subsidiarno zaščito, ki bi prišla v Slovenijo na podlagi združevanja družine. Nadaljnja pravica do denarnega nadomestila je v zakonu pogojena z udeležbo na tečaju slovenskega jezika. Poslanska skupina SMC ta ukrep pozdravlja, saj je razumevanje slovenščine in slovenske kulture bistven element integracije upravičencev za mednarodno zaščito.

Poslanka mag. Lilijana Kozlovič opozarja tudi na pomembnost spremembe 51. člena, ki bo v prihodnosti morda preprečeval možnost, da Republika Slovenija postane t.i. žep. Slovenija nima zadostnih nastanitvenih kapacitet, materialno tehničnih sredstev in zadosti usposobljenih ljudi za dalj časa trajajoče bivanje večjega števila migrantov v Sloveniji. Vsi navedeni resursi so zelo omejeni že pri obravnavi migrantov, ki samo prehajajo ozemlje Republike Slovenije. Slovenija tako nikakor ne želi postati »žep« na t.i. balkanski poti, zato vlada dr. Mira Cerarja izvaja vse potrebne ukrepe, da do tega ne bi prišlo, med drugim tudi s spremembami Zakona o mednarodni zaščiti. Poslanka Kozlovič opozarja, da Zakon o mednarodni zaščiti vsebuje tako ukrepe, s katerimi se na eni strani varujejo pravice tistih, ki resnično potrebujejo mednarodno zaščito, obenem pa s svojimi ukrepi varuje interes države Republike Slovenije. Zato poslanska skupina SMC podpira predlog zakona o mednarodni zaščiti.