Poslanka Janja Sluga: “Kakšna je časovnica izvedbe tretje razvojne osi na osrednjem delu?”

Na 12. redni seji Državnega zbora so poslanci opravili splošno razpravo o poroštvenem zakonu, s katerim se predvideva tudi poroštvo za družbo DARS d.d. za izgradnjo dela tretje razvojne osi. Predvideva se poroštvo v višini 360 milijonov evrov za južni del na odseku Novo mesto vzhod – Osredek ter za severni del na odseku Velenje – Slovenj Gradec. Na današnji seji zbora je poslanka Janja Sluga na ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek, naslovila vprašanje glede osrednjega dela tretje razvojne osi.

Ne glede na to, da je tretja razvojna os kot ključna čezmejna povezava izjemnega pomena za našo državo, pa ni jasen potek aktivnosti na preostalih odsekih tretje razvojne osi – zlasti na osrednjem delu med AC Maribor – Ljubljana (pri Celju) in AC Ljubljana – Obrežje (pri Novem mestu). To je še zlasti presenetljivo ob tem, da z načrtovanim potekom osrednjega dela soglašajo vse zadevne lokalne skupnosti.

Že v Programu priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo državne ceste za ta del iz leta 2006 je jasno zapisano: »Na obstoječem cestnem omrežju je zaradi velike vrednosti povprečnega letnega dnevnega prometa kar nekaj odsekov glavne ceste G1-5, ki s svojo sedanjo prepustnostjo ne zagotavljajo normalnih prometnih in varnostnih razmer za sodobni cestni promet.« In še: »Posebno kritična so območja Celja, Laškega in Krškega.«

»Na obstoječem cestnem odseku Celje – Laško – Zidani most je promet v porastu, tudi tovorni, in vedno več je tudi prometnih nesreč s tragičnim izidom«, je izpostavila. Na najbolj črni točki te relacije, na križišču na Polulah, se dnevno zvrsti kar 14.492 vozil, od tega kar 1830 avtobusov in tovornjakov. Hkrati je ravno relacija Celje ŽP – Debro tista, ki izstopa tudi po številu smrtnih žrtev prometnih nesreč. Teh je bilo v zadnjih treh letih kar 6. Ob tem je še poudarila, da v primeru zapore ceste zaradi prometne nesreče, obvoza ni. Na to posebej opozarjajo policija, gasilci in reševalci, ker je to posebej problematično za vozila na nujni vožnji.

Iz naštetih razlogov je bilo v mandatu prejšnje vlade zagotovljeno, da bo realizacija tretje razvojne osi na tem cestnem odseku potekala prednostno. Zato je poslanka na ministrico naslovila naslednje vprašanje: »Kakšna je časovnica izvedbe tretje razvojne osi na osrednjem delu in kdaj lahko pričakujemo izgradnjo na tem delu?«

Tudi o financiranju sovražnih vsebin v medijih

 

Poslanka Sluga je vprašanje zastavila tudi ministru za kulturo, mag. Zorana Pozniču. Izpostavila je namreč, da je etika javne besede v naši državi močno načeta in da ta pojav ni nekaj novega, temveč da že kar nekaj časa sidra v naši družbi, predvsem v političnem prostoru. Žal kot družba še vedno nismo sposobni postaviti jasne ločnice med sovražnim govorom in vsemi ostalimi oblikami dopustnih in sprejemljivih oblik komuniciranja. 

Medijska zakonodaja zelo jasno postavlja javni interes države na področju medijev, pri čemer bi se moralo podpirati tiste medije, ki so pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin med drugim pomembne za kulturo javnega dialoga. Zakon o medijih poleg temeljnega postulata svobode izražanja zelo jasno prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti – z razširjanjem programskih vsebin je namreč prepovedano spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, sovraštvu in nestrpnosti. 

Poslanko skrbi sodelovanje državnih podjetij pri širjenju nestrpnosti s pomočjo oglaševanja. »In ne samo to – soočamo se tudi s tem, da so določeni mediji še posebej aktivni pri širjenju lažnih novic in sovražnega govora – in to prav tisti mediji, ki so lastniško povezani s političnimi strankami in njihovimi funkcionarji«, je Janja Sluga izrazila svojo skrb. Trenutno stanje je že preseglo možnosti reševanja tega problema s samoregulativnimi mehanizmi. Žal se nam dogaja tudi to, da državljani opozarjajo na problem širjenja sovraštva oziroma dopuščanja, da se javni denar namenja financiranju propagande sovraštva, pa se pristojni organi na te pozive sploh ne odzivajo. Tudi v Državnem zboru sta aktualni dve peticiji, ki opozarjata na ta problem pa se očitno pristojni Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti ne zdita vredni obravnave. Poslanka se zaveda, da to ni v ministrovi pristojnosti, se ji pa zdi pomembno, da so predvsem državljanke in državljani s to ignoranco nekaterih seznanjeni.

Zato je na ministra naslovila naslednja vprašanja:

  • »Kako komentirate/ocenjujete kulturo dialoga v aktualnem javnem in političnem prostoru?
  • Kakšne ukrepe predvidevate, da država več ne bo podpirala financiranja tistih medijev, ki velikokrat na podlagi politične motiviranosti širijo in spodbujajo sovraštvo?
  • Ali podpirate širšo javno debato o teh pomembnih vprašanjih, ki so povezani z medijsko produkcijo sovraštva in nestrpnosti?«