Poslanka Erika Dekleva ob 2. obletnici poslanskega mandata: Gremo naprej!

Prvega avgusta pred dvema letoma sem, kot poslanka, prvič prestopila parlamentarni prag. Nisem bila edina, ta dan je v Državni zbor vstopilo največ političnih novincev v vsej zgodovini parlamentarnih sklicev samostojne Slovenije. Sledila je naglica dogodkov, ki sem jih do takrat spremljala le od daleč; ustanovna seja Državnega zbora, imenovanje mandatarja, koalicijska pogajanja za sestavo vlade, priprava programa dela in nato imenovanje vlade. Po mesecu in pol sestavljanja nove parlamentarne večine se je delo, zaradi katerega smo bili izvoljeni, dejansko lahko pričelo, polovica mandata pa je dobra priložnost za pogled na naš »vmesni čas«.

V ta namen se moramo najprej vrniti za dve leti, v začetni čas sedanje parlamentarne večine in vlade. To je bil čas gospodarske krize, ki ga je dodatno obremenjeval kaos v vodenju države. Ta je bil posledica razkola v takrat največji vladni stranki, posledičnega razpada vladajoče koalicije ter ekspresnega odhoda na predčasne volitve. Slovenija je zopet izgubljala dragoceni čas – kar šest mesecev, predsednica vlade pa se je, namesto s Slovenijo, ukvarjala z iskanjem službe v Bruslju.

In kako gre Sloveniji po dveh letih? Začnimo z danes in z najpomembnejšim, namesto besed pa naj govorijo številke: samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta se je na-novo zaposlilo rekordnih 44.209 oseb, od tega 10.217 mladih, kar me še posebno veseli. V programe zaposlovanja smo (davkoplačevalci) samo letos namenili kar 100 milijonov EUR in naložba se nam je več kot obrestovala, saj je brezposelnost, prvič po letu 2010, padla pod magično mejo 100.000. Davčne blagajne so se izkazale za učinkovito sredstvo zoper sivo ekonomijo, z njimi smo močno zarezali v nelojalno konkurenco, izkoriščanje delavcev, povečali smo zaposlenost, hkrati pa za programe v šolstvu, zdravstvu, sociali idr. zagotovili dodatnih 75 milijonov letno. Slovensko gospodarstvo, na katerem temelji naša prihodnost, beleži 5,3% rast izvoza, za enak odstotek je zrasla tudi industrijska proizvodnja.

Letos smo priča tudi rekordnemu turističnemu letu – prvič po osamosvojitvi bomo presegli 10 milijonov nočitev. Vsi ti, in številni drugi podatki, so združeni v 3,3 % gospodarsko rast ter letošnjo rast konkurenčnosti naše države za 6 mest na svetovni lestvici. Na eni strani smo torej začeli ustvarjati več, po drugi strani pa smo začeli trošiti manj – v enem letu smo samo s programom »debirokratizacije« prihranili 365 milijonov. Torej kar 1 milijon dnevno, z dodatnimi ukrepi, ki jih že pripravljamo, pa se bodo prihranki javnega sektorja povečevali tudi v prihodnje. Tako rast gospodarstva, kot varčevanje in številni drugi ukrepi države so povzročili, da smo znova postali ekonomsko suvereni, saj je, prvič od začetka krize, naš javnofinančni primanjkljaj padel pod 3%. Zloglasni trojki smo tako dokončno pokazali vrata.

Poleg javnofinančnih in gospodarskih kazalcev, me z optimizmom navdajajo tudi druga, nič manj pomembna dejstva: Slovenija je temeljito spremenila svoj odnos do trajnostnega razvoja – emisije C02 smo od osamosvojitve zmanjšali kar za polovico. Zgovoren je tudi podatek, da smo/bomo med leti 2014 in 2020 samo za subvencije za energetsko obnovo stavb namenili 65 milijonov. Po celostni skrbi za okolje se uvrščamo v ugledno družbo petih najboljših, skupaj s Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko.

Varnost je, žal, ponovno postala ena osrednjih vrednot, saj je temeljni pogoj za kakršen koli razvoj. Slovenija sodi med 10 najbolj varnih držav v svetu. Vendar ne samo za nas, njene prebivalce, temveč je kot taka še bolj privlačna tako za tuje vlagatelje, kot tudi za turiste.

Nobenega dvoma ni, da gre Sloveniji danes neprimerno bolje, kot pred dvema letoma. Aktualni razvojni kazalci kažejo, da smo na nekakšni simbolni prelomni točki; zopet lahko postanemo zgled drugim, lahko pa se še naprej zgledujemo po drugih. Vem, da skupaj zmoremo Sloveniji povrniti ugled in samozavest, ki smo jo imeli kot vodilna država ob veliki širitvi EU in kasneje ob vstopu v Evro ter Schengensko območje. Takšne Slovenije se rada spominjam, takšno jo želim spet živeti in veseli me, da se vsi skupaj vračamo tja, kamor sodimo – v prvo jakostno skupino, med najboljše. Zaradi tega smo se tudi osamosvojili! Izzivov pred nami ne manjka, vendar je tudi razlogov za optimizem dovolj. Ne zapravimo jih.

Preberite tudi novico “2. obletnica ustanovne seje novoizvoljenih poslank in poslancev SMC: Prvi polčas je za nami, vemo kako naprej.”