Poslanka Dekleva: Trdno stojimo za stališčem, da je vsakršna zloraba moči za pridobitev zasebne koristi kaznivo dejanje

»V Poslanski skupini SMC se zavedamo, da gre v primerih sumov korupcije za zapletene pojave z gospodarsko, socialno in politično razsežnostjo,« je na 29. izredni seji državnega zbora o sistemski korupciji v zdravstvu dejala članica Odbora za zdravstvo Erika Dekleva in poudarila: »Trdno stojimo za stališčem, da je vsakršna zloraba moči za pridobitev zasebne koristi kaznivo dejanje, kakor jo opredeljuje tudi zakonodaja in jo je temu primerno potrebno tudi obravnavati.

Poslanka Dekleva je izpostavila, da je ob sumu koruptivnega dejanja dolžnost vsakega posameznika, da ga prijavi pristojnim organom, enako kot ob storitvi drugih kaznivih dejanj. »Podpiramo delo vlade, ki si prizadeva vzpostaviti ničelno toleranco do korupcije, a se hkrati zavedamo, da težav, ki so se kopičile 20 let, ni mogoče popraviti v enem letu,« je razpravljala poslanka Dekleva.

Članica Odbora za zdravstvo Tanja Cink je izpostavila, da se je problem korupcije pojavil, ko je tudi delovanje javne sfere preplavila tržna logika. Opozorila je, problem ni samo korupcija, ampak tudi neučinkovito preprečevanje korupcije oziroma odkrivanje in temu primerno sankcioniranje. »Težko pa sprejmem očitek, da se ta vlada ne bori proti korupciji. Vlada se bori za ničelno stopnjo tolerance do korupcije. Nenazadnje je to tudi del zaveze v koalicijskem sporazumu. Poleg tega je že na začetku 2015 sprejela dveletni program ukrepov za preprečevanje in v sklopu teh ukrepov je tudi ukrep centralizacije in informatizacije javnega naročanja v javnem zdravstvu, kjer je prisotno največje korupcijsko tveganje. Prav tako se je ministrstvo za zdravje že lotilo sistemskega reševanja čakalnih dob in izboljšanja procesov vodenja javnih zdravstvenih zavodov.« Dodala je, da idealnih rešitev verjetno ni in da je največji poudarek treba dati preventivnem delovanju.

Poslanec Igor Zorčič je poudaril, da korupcija »ni pojem, ki bi ga lahko tesno povezoval z zdravstvom, ampak je pojem, ki je vpet v vse pore naše družbe. Problem korupcije je, da je to pojem, o katerem se veliko govori, pa bolj malo vidi«, je dejal in izpostavil: »Vlada se je v tem mandatu lotila korupcije tam, kjer je to potrebno. To je pri Zakonu o javnem naročanju, pri Kazenskem zakoniku, pri Zakonu o sodniški službi in Zakonu o sodiščih. Skratka, narejeni so tisti premiki, zaradi katerih smo prepričani, da bo v prihodnjem obdobju zgodb, kot jih obravnavamo danes, bistveno manj.«

Poslanka Maruša Škopac je poudarila, da je pritisk lobijev v zdravstvu lahko tudi izgovor za slabo delovanje vodstev javnih zdravstvenih zavodov. »Korupcija je problem v kateremkoli sistemu, panogi in seveda tudi v zdravstvu. Korupcija je problem širše družbe, ki se odloči, kaj je moralno in kakšne standarde postavi,« je dejal poslanec Škodnik in dodal, da je vlada to vzela zelo resno in da je ministrica za zdravje na tem področju naredila največ v zadnjih letih. »Ničelna stopnja tolerance do korupcije bi morala biti načelo vsakega direktorja bolnišnice,« je razpravljal poslanec Škodnik. »Korupcija v zdravstvu je, tako kot povsod drugod. Težko jo je odkriti, a obstaja in bo, dokler bo takšna naša kultura in morala,« je zaključil poslanec Škodnik.

»Vodstva javnih zdravstvenih zavodov so tista, ki bi morala biti odgovorna za poslovanje in za zakonitost poslovanja ter dela v posameznem javnem zdravstvenem zavodu,« je dejal podpredsednik Odbora za zdravstvo Branko Zorman, in dodal, da se ve, kaj je v primeru suma koruptivnih dejanj treba narediti: »Takšna dejanja je treba prijaviti – Komisiji za preprečevanje korupcije ali policiji.« Poudaril je, da vlada in Ministrstvo za zdravje nista pristojna za preiskovanje in preganjanje kriminalnih in korupcijskih dejanj, a da je Ministrstvo za zdravje v nekaterih primerih že podalo kazensko ovadbo.

»Vlada in ministrstvo sta sprejela kar nekaj ukrepov za zmanjšanje korupcijskih tveganj v zdravstvu,« je v nadaljevanju razprave dejal poslanec Zorman. Sprejet je bil Zakon o javnem naročanju. »Skupno javno naročanje se je organiziralo tudi za opremo v novih urgentnih centrih, s katerim se je prihranilo nekaj milijonov evrov,« je izpostavil poslanec Zorman. »S centralizacijo informatike in poenotenjem programske opreme se ureja in izničuje korupcijska tveganja tudi na tem področju. Ministrstvo za zdravje pa je že lani pripravilo Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zavodov, ki jasno opredeljuje, kakšne kompetence mora član sveta zavoda imeti. Tega protokola do sedaj nismo imeli in tako so v svetih zavodov morda sedeli ljudje, ki tja niso sodili,« je še dejal poslanec Zorman.

»Poslanci Stranke modernega centra si vsekakor želimo, da bi več prijavljenih primerov dočakalo sodni epilog, da bi vzpostavili višji nivo odgovornosti in da bi ljudje kazniva dejanja dejansko tudi prijavili,« je v razpravi poudaril poslanec Ivan Prelog in dodal, da je treba vzpostavili kulturo ničelne tolerance do korupcije. »To je tek na dolge proge in verjamem, da vlada postavlja dobra izhodišča, da nam to tudi uspe,« je še dodal.

»Korupcija v zdravstvu je, tako kot je v vseh segmentih,« je razpravljal poslanec Jani Möderndorfer in se vprašal, ali smo v družbi »pripravljeni kvaliteto dvigniti na tak nivo, da bo družbeno-kulturno sprejeto, da je to kaznivo in da bi ta proces zmanjšali na minimum. Do korupcije imamo ničelno toleranco, a to ni edini problem v zdravstvu«.

O odgovornosti v javnih zdravstvenih zavodih pa je član Odbora za zdravstvo Möderndorfer dejal: »Zelo jasno je, kdo je po zakonu dolžan skrbeti za zakonitost dela v zavodih. Vodstvo uprave javnih zavodov je dolžno nadzirati delo, predlagati spremembe ali pa spremeniti organizacijo. Če ugotovi kaznivo dejanje, ga mora prijaviti, če ugotovi sistemske probleme, ki mu onemogočajo normalno delovanje, mora predlagati sistemske spremembe.«

Poslanec Möderndorfer je razpravljal tudi o zdravstvenem proračunu: »Proračuna v zdravstvu imamo samo toliko, kot ga imamo, in določene prerazporeditve znotraj proračuna bodo potrebne. Odločiti se bomo morali za prioritete in o tem, kaj je nujno potrebno in se financira iz javne blagajne ter kaj je tisto, čemur se bomo morali odreči, kar bom morali spremeniti ali dati na trg.« Nadaljeval je, da se tu začne zdravstvena reforma, ki nas čaka.