Poslanica dr. Brgleza ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Poslanica ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Spoštovane državljanke in državljani,

2. aprila 2009 je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, s katero je 23. avgust razglasil za »vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin«. Leta 1939 sta se na ta dan nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza s podpisom pakta Ribbentrop–Molotov sporazumeli o medsebojni razdelitvi Vzhodne Evrope. Ta dan tudi od nas zahteva, da ob petindvajsetletnici naše samostojne države opravimo svojo civilizacijsko in demokratično dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti ter obsodimo vse tiste, ki so te zločine storili.

Za nas, Slovence in Slovenke, so bili zločini fašizma, nacizma in komunizma usodno povezani z obdobjem pred, med in po drugi svetovni vojni. Zato izrazimo spoštovanje do vseh naših žrtev: vseh žrtev fašističnega in nacističnega zatiranja, vseh žrtev vojne, vseh žrtev vojnega nasilja ter vseh žrtev povojnega nasilja; do vseh žrtev okupacije, vseh žrtev zaradi kolaboracije, vseh žrtev narodnoosvobodilnega boja, vseh žrtev zaradi revolucije ter vseh žrtev povojnih pobojev in nasilja; še posebej pa izrazimo spoštovanje do vseh žrtev vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ne glede na to kdo, zakaj in kako jih je storil. To moramo in smo dolžni storiti, ker smo ljudje.

Vse to trpljenje, ki smo ga Slovenke in Slovenci preživeli pred, med in po drugi svetovni vojni je v našem narodu pustilo posledice, s katerimi se moramo soočati. A ne tako, da iščemo možnosti za prevrednotenje zgodovine, ampak tako, da se z zgodovino soočimo, ji pogledamo v oči in rečemo: “Kolikor si težka, si naša. In mi smo del tebe.” Le če bomo tako stopili k naši zgodovini, bomo lahko šli naprej. Ne nalagajmo si več, kot lahko nesemo. Zgodovinska teža viharjev, ki so se razbesneli nad našim narodom, je že sama po sebi dovolj težka.

Zatorej, spoštovane državljanke in državljani,

ne dopustimo več, da na naših tleh nastanejo priložnosti za razvoj avtoritarnih in totalitarnih teženj. To pa bomo najlažje storili tako, da bomo vsakodnevno, predvsem z dejanji in manj z besedami, obnavljali svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah svobode vesti, misli in besede, spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, solidarnosti, načela pravne države in spoštovanja človekovih pravic vsakogar izmed nas. Svoboda, mir, sožitje, spoštovanje in nenasilje niso dani sami po sebi, temveč smo si jih v odporu zoper totalitarne in avtoritarne sisteme priborili. In zanje se moramo boriti tudi v prihodnje. Kajti brez boja za svobodo vesti, misli in besede, se lahko hitro zgodi, da na površje priplavajo totalitaristične in avtoritarne ideje, ki – kot nas uči zgodovina – uspevajo v obdobjih krize in se hranijo z občutki nezadovoljstva, negotovosti, strahu in apatije.

Iskreno upam, da se bo 23. avgust v zavest Slovenk in Slovencev ter državljank in državljanov Republike Slovenije zasidral kot pomemben dan, ob katerem se bomo poklonili spominu na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov in se zavedli, da smo mi tisti, ki zmoremo in moramo s spoštovanjem, sočutjem, razumevanjem, dobronamernim dialogom in ničelno toleranco do vsakršne oblike nasilja preprečiti, da bi se grozote totalitarizmov in avtoritarizmov ponovile. Ker preteklosti ne moremo spremeniti, lahko v Republiki Sloveniji in Evropski uniji izberemo in skupaj udejanjimo boljšo bodočnost.

Dr. Milan Brglez