Poslanec mag. Branislav Rajić: »Z zakonom o konzularni zaščiti za boljšo zaščito slovenskih državljanov v tujini«

Zakon o konzularni zaščiti, ki smo ga sprejeli na današnji izredni seji, predstavlja pravni akt, ki bolj natančno opredeljuje delovanje slovenske konzularne službe, tako na ministrstvu za zunanje zadeve kot na veleposlaništvih, ter hkrati v naš pravni sistem prenaša evropsko direktivo. Glavni cilj zakona je tako celostna ureditev področja konzularne zaščite v enem predpisu. »Tudi na ta način se pomembno širi pravna varnost ljudi, naš sistem konzularne zaščite pa postaja veliko bolj življenjski,« je dodal poslanec mag. Rajić.

Državljani Slovenije imamo kot državljani Evropske unije pravico, »da na ozemlju tretje države, kjer naša država nima svojega predstavništva, poiščemo pomoč pri diplomatskih in konzularnih organih katerekoli druge članice Evropske unije«. Pod enakimi pogoji se lahko tudi drugi državljani Evropske unije obrnejo na naša predstavništva, kar je osrednja vsebina tega zakona. Za zagotavljanje varnosti slovenskih državljanov v tujini zakon določa pravno podlago za obdelovanje osebnih podatkov. V zakon se prenaša tudi Direktiva Sveta 2015/63, ki »državam članicam nalaga nudenje konzularne zaščite družinskim članom državljana Evropske unije, ki so državljani tretjih držav, kadar potujejo skupaj z njim.«

»Veseli me, da smo še v tem mandatu uspeli urediti področje konzularne zaščite s samostojnim, vsebinsko mnogo ustreznejšim zakonom, ter pravočasno prenesti v naš pravni red Direktivo Sveta 2015/637,« je povedal poslanec mag. Rajić.

Področje konzularne zaščite je v slovenskem pravnem redu do sprejetja današnjega Zakona o konzularni zaščiti, opredeljevalo le sedem členov Zakona o zunanjih zadevah, ki po besedah poslanca mag. Rajića »niso zaobjemali dejanske kompleksnosti situacij ter obsega konzularnih nalog za zaščito državljank in državljanov Republike Slovenije in Evropske unije. Prav tako je pomembno omeniti, da smo samo v lanskem leto Slovenci opravili skupno več kot 2,5 milijona potovanj v tujino, hkrati pa je pomembno tudi dejstvo, da je Lizbonska pogodba iz leta 2007, katere podpisnica je tudi Slovenija, okrepila status in vsebino pravic iz naslova državljanstva Evropske unije, vključno s pravico do konzularne zaščite.«