Poslanec dr. Matić: Svoboda izražanja ustvarja svobodno družbo le z resnicoljubnostjo in odgovornim delovanjem

Na letošnji svetovni dan svobode medijev razprava o položaju in vlogi medijev ter novinarskega dela dobiva nove okvirje. “Postfaktična družba, lažne novice, naraščajoči populizem in enodnevne udarne novice so nova realnost ne samo medijev, ampak vseh nas, ki smo uporabniki in potrošniki medijskih vsebin, včasih tudi soustvarjalci. Zato bi z resnicoljubnostjo, podkrepljeno z dejstvi in izbranimi besedami, razumljivimi mnogim morali imeti skupno vodilo – ustvarjati svobodno družbo: svobode izražanja, svobode različnosti, tudi svobode medijev. Ampak svoboda se začne pri odgovornem delovanju, zato smo odgovorni vsi: funkcionarji, ki sporočamo, novinarji, ki zapisujejo, uredniki, ki odločajo. Razen, če odločajo lastniki medijev, lastniki kapitala. Ko odloča kapital, javni interes ni nujno na prvem mestu. Zato je nujna ohranitev javnih, nacionalnih medijskih hiš in zagotavljanje nepristranskih, točnih informacij”, pravi dr. Dragan Matić, predsednik parlamentarnega odbora za kulturo.

Odgovornost se začne pri nas samih – medijska svoboda je odgovornost vseh deležnikov
Zelo se strinjam z oceno DNS, ki opozarja na obe plati kakovosti novinarskega dela: samoomejevanje oz. samocenzuro na eni in recikliranje, nekritično povzemanje vsebin in hibridnimi “novičarsko-oglaševalskimi” vsebinami. oz. da se mediji z vsebinami, zapakiranimi v novinarske, vse bolj podrejajo diktatu oglaševalcev. In to vsi, brez izjem. Pritiski lastnikov medijev, ki si ne želijo konfliktov z nosilci moči, na novinarje se stopnjujejo. Pada tudi raven etičnih standardov, predvsem v tabloidih, ki vse bolj pogosto izvajajo uredniško politiko “vsako truplo šteje”. “Politiki smo tem pritiskom še toliko bolj izpostavljeni, prav tako pa nosimo veliko odgovornost korektnega, informativnega sporočanja in delovanja z zgledom. Za padanje ugleda politikom v javnosti so nedvomno prispevala izvajanja politikov samih. Z rabo družbenih omrežij tudi v pri političnem komuniciranju pa so ti standardi še toliko nižji. Najprej moramo odgovornost iskati pri sebi, šele potem drugje. Žal opažam tudi vedno nižjo kulturo izražanja in umankanje osnovnih predpostavk javnega izražanja. ” je zaključil Matić.

Pomen javne RTV
Svoboda izražanja in svoboda medijev sta torej v svetu vse bolj ogroženi. Dobro financirani in močni javni mediji so zagotovilo, da je demokracija zdrava. Lanska študija Evropske zveze za radiodifuzijo (EBU) je pokazala, da je v državah z dobro financirano javno radiotelevizijo manj desničarskega ekstremizma in korupcije. Pri javni radioteleviziji ne gre le za zagotavljanje informacij, izobraževanja, kulture in zabave – javna RTV je tudi bistveni dejavnik pluralistične komunikacije, ki je eden od glavnih značilnosti demokratične družbe. Naraščajočega problema dezinformacij in t.i. lažnih novic ne bomo rešili z omejevanjem. Proti temu se lahko borimo le z zagotavljanjem, da ima javnost dostop do nepristranskih in točnih informacij prek javne radiotelevizije in Slovenske tiskovne agencije.
V SMC se zavzemamo za ohranitev javne, neodvisne nacionalne RTV in javne STA. Kakršnakoli podreditev javnih medijev oz. slabšanje položaja novinarjev sploh so za SMC nesprejemljivi!