Poslanec Danilo A. Ranc: Treba je bolje izkoristiti gozd kot najbogatejši naravni vir v Sloveniji ter pospeševati domačo predelavo lesa

SMC in  koalicijski partnerji smo se v koalicijski pogodbi zavezali k povezovanju gozdarstva in lesne industrije, spodbujanju domače predelave lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo, oživitvi lesnopredelovalne industrije in zelenih investicij, večjemu izkoristku gozda kot najbogatejšega naravnega vira v Sloveniji in vertikalnemu povezovanju gospodarskih družb  v  gozdno-lesne verige. “Nujno je, da država ponovno prevzame upravljanje z državnimi gozdovi, saj se bo s tem okrepil razvojni potencial lesa kot vir naravnega bogastva, okrepile pa se bodo tudi primerjalne prednosti na področju lesno predelovalne industrije,” je dejal poslanec Danilo Anton Ranc in dodal: “Zavedamo se, da je lesna industrija v svetovnem in evropskem merilu, prav tako pa tudi v Sloveniji in v Avstriji, ena od tradicionalnih proizvodnih panog.”

Nujno je, da država ponovno prevzame upravljanje z državnimi gozdovi

Dvajsetletne koncesijske pogodbe za večji del gozdov v lasti RS potečejo 30. 6. 2016, zato je nujno vzpostaviti nov poslovni model, ki bo ponovno povezal gozdarstvo in lesno industrijo.  V tem  dvajsetletnem obdobju je bila pretrgana gozdno lesna veriga  in prišlo je do propada lesne industrije in izgube preko 30000 delovnih mest. Nastala je gospodarska škoda v višini 8,8 miljarde EUR zaradi negativnih okoljskih učinkov, izgube delovnih mest in negativnih posrednih učinkov na druge panoge v celotni gospodarski verigi.

Iz navedenih razlogov  zakon  vzpostavlja podjetje za  gospodarjenje z gozdovi in za predelavo lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Evropski lesnopredelovalni sektor obsega  več kot 230 milijard EUR letne realizacije in  zaposluje 3 milijone ljudi v 380.000  podjetjih.  Slovenija ima med sosednjimi državami največ, kar 0,6 ha, gozdne površine na prebivalca in je med najbolj gozdnatimi državami v Evropi. Letno bi lahko posekali okrog 6 mio m3 lesa vendar zaradi nepovezanosti gozdarstva in lesne industrije posekamo okrog 3 mio m3, od tega pa izvozimo blizu  2 mio m3 hlodovine in lesnih ostankov brez dodane vrednosti.

Slovenija ima med sosednjimi državami največ, kar 0,6 ha, gozdne površine na prebivalca

Cilji gospodarske družbe za upravljanje z gozdovi in z gozdno lesno verigo so  torej upravljanje gozdov v lasti RS v skladu z načeli preglednosti, vzpostavitev in razvoj gozdno lesnih verig, učinkovito upravljanje državne lastnine skladno s cilji Nacionalnega gozdnega programa, veljavno zakonodajo in načrti za gospodarjenje z gozdovi, oblikovanju zelenih delovnih mest, prispevati k doseganju ciljev razvoja podeželja, upoštevati javni interes predvsem na varovanih območjih narave. Ključno je, da vlogo medsektorskega povezovanja  prevzame država in po pravilih korporativnega upravljanja poskrbi za ponovno vzpostavitev gozdno lesne verige.

“V poslanski skupini SMC smo prepričani, da je potrebno bolje izkoristiti  gozd kot najbogatejši naravni vir v Sloveniji ter pospeševati domačo predelavo lesa v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Zavzemamo se za oživitev lesnopredelovalne industrije ter vzpostavitev gozdno-lesnih verig,” je dejal poslanec Ranc in zaključil: “Menimo, da je predlog Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije  primeren za nadaljnjo obravnavo, vendar bomo v postopku nadaljnje obravnave  podprli morebitne amandmaje, ki bi v skladu s korporativnim upravljanjem v podjetju za gospodarjenje z gozdovi še okrepili medresorsko  povezovanje in enakopravno zastopanje gozdarstva in lesne industrije.”