Poslanci soglasno podprli predlog poslanke Mateje Udovč, ki se nanaša na spremembo Zakona o delavcih v državnih organih

Zakon o delavcih v državnih organih je spremenjen in tako bodo že v letošnjem letu imeli vsi zaposleni enake minimalne pravice za dodaten dan dopusta za otroke stare do 15 let. Poslanka Mateja Udovč, ki je spremembo predlagala se zahvaljuje vsem prisotnim  89 poslankam in poslancem, ki so njen predlog soglasno podprli.

Obrazložitev:

Za ureditev zakona o delavcih v državnih organih se je poslanka Mateja Udovč odločila že v začetku preteklega leta, ko je prejela svojo odločbo za letni dopust iz katere je bilo razvidno, da ji kot poslanki Državnega zbora pripada dodatni dopust za otroke do 15 leta starosti, strokovnim sodelavcem, ki so zaposleni v Državnem zboru in nekaterim drugim javnim uslužbencem pa NE.

Pri študiju te problematike je kmalu ugotovila, da je možno te anomalije oz. neenakosti odpraviti le z novelo zakona, ki bo poenotila kriterije in višino dodatnih dni letnega dopusta določenih v ZDR-ju z ZDDO-jem.

Dejstvo je, da Resolucija o temeljih oblikovanja  družinske politike v Republiki Sloveniji in Družinski zakonik predpisujeta, vsem staršem dolžnost skrbeti za svoje otroke, ne glede na to kje smo zaposleni. Država pa nam mora v okviru svoje socialne politike zagotoviti ustrezne pogoje za izvajanje te starševske dolžnosti. Zato  moramo v zakonodajni veji oblasti poenotiti minimalne standarde pravic staršev za varovanje in skrb svojih otrok.

To velja tudi za javne uslužbence. Vendar pa trenutna zakonska ureditev na tem področju tega ne omogoča.  Različno namreč  obravnava javne uslužbence. Na podlagi tega pa v praksi prihaja do nerazumnih razlikovanj javnih uslužbencev  na  enakih delovnih mestih oziroma položajih v javnem sektorju.

Nerazumne situacije se v praksi kažejo s tem, da imajo zaposleni v javnem sektorju različne pravice iz delovnega razmerja, kljub temu, da se vsi financiramo iz javnih sredstev. Še več do razlikovanja prihaja tudi na enakih ali primerljivih delovnih mestih. Na primer: računovodij, snažilka, svetovalcev in drugih zaposlenih na občinah in ministrstvih imajo manjše pravice pri določanju dodatnih dni dopusta iz tega naslova, kot pa tisti javni uslužbenci, ki so zaposleni v javnih zavodih in drugih podobnih institucijah.

Trenutna zakonska ureditev različno  obravnava  uslužbence v javni upravi, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Del uslužbencev javnega sektorja se obravnava po kriterijih Zakona o delavcih v državnih organih. Drugi del uslužbencev pa se obravnavajo po kolektivnih pogodbah, pravilnikih in sklepih, ki povzemajo ZDR. To pomeni, da imajo slednji pravico do dodatnega dne dopusta za vsakega otroka do 15 leta starosti, nekatere panoge pa imajo še ugodnejše pogoje.

Za zaposlene v državni upravi pa veljavna ureditev v 38. členu zakona o delavcih v državnih organih določa, da ima delavec pravico do povečanja dopusta za največ tri dni, ne glede na število otrok v starosti do 10 let in ne glede na ostale kriterije, ki so navedene v zakonu.

Tako v določenih primerih posamezniku ne pripada noben dan dopusta za otroke stare do 10 let, če ima le ta  že izpolnjene ostale kriterije iz 38. člena zakona.

S spremembo Zakona o delavcih v državnih organih se tako odpravljajo neskladja, ki se pojavljajo pri določanju dodatnih dni dopusta, zaposlenim, ki imajo otroke v starosti do 15 let. Poudariti velja, da poslanka ni predlagala dodatnih ugodnosti, ampak zgolj izenačitev položaja javnih uslužbencev s spremembo in dopolnitvijo 38. člena  tega zakona.

Končni Cilj predlagane spremembe zakona je zagotoviti enakost in enakopravno obravnavo vsem zaposlenim v javni upravi, ki imajo pravico do dodatnih dni dopusta s tega naslova.  oz. ki imajo pravico do dodatnih dni dopusta za otroke v starosti do 15 let.

Konkretno gre v predlogu za poenotenje besedila 38. člena ZDDO, z besedilom ZDR-ja in sicer se doda besedilo, Delavcu se letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti”.

Prav tako se v spremembi zakona, usklajuje z ZDR-jem tudi besedilo 39.člena ZDDO-ja. V drugem odstavku se besedilo ”delavnemu invalidu, delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, ” nadomesti z besedilom ”invalidu in delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.

S to spremembo se bo jasneje določilo upravičence za povečanje dodatnih dni dopusta. In sicer po novem za vse invalide in delavce, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in ne le za delavne invalide, delavce. Tako v praksi ne bo več prihajalo do težav pri ugotavljanju pravic iz tega naslova. Upravičenci bodo svojo pravico, ki izhaja iz 39. člena zakona po novem lahko dokazovali že z odločbo CSD-ja.

Predlagana rešitev je v skladu s sistemskimi spremembami in veljavno ureditvijo na področju varstva otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo. Hkrati pa tudi izenačuje pravice vseh invalidov in ne le delovnih invalidov, kot izhaja iz trenutno veljavne ureditve.

Ker gre pri tej spremembi zakona za primer neenakosti in neenakopravne obravnave javnih uslužbencev, ki ima že zelo dolgo brado in se rešuje že vrsto let so vsi prisotni poslanci to prepoznali in predlog zakona podprli.