Poslanci SMC z argumenti proti interpelaciji ministra Počivalška

Pretekli teden je bila v Državnem zboru na izredni seji obravnavana prva interpelacija v mandatu te vlade, ki je zaprisegla 13. marca – interpelacija proti ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravku Počivalšku. Po 15 urah je bilo jasno, da z  51 glasovi proti interpelacija ni uspela

V PS SMC smo ministra Zdravka Počivalška ves čas podpirali, je pa bila interpelacija končno priložnost, da je minister jasno spregovoril o vseh dejstvih v povezavi z nabavo zaščitne opreme v času epidemije. Na mizo je položil vse karte in asom ministra Počivalška predlagatelji interpelacije niso mogli parirati.

Jasni v svojem stališču smo bili tudi v PS SMC. Vodja poslanske skupine Janja Sluga je v začetku izpostavila, da je bil čas začetka te vlade specifičen. Čas kot ga do sedaj nismo poznali. To je bil čas praznih ulic in trgov, nemih vrtcev in šol, izpraznjenih polj, zaustavljenih strojev v tovarnah. In bil je to čas bitk za čas in tudi za življenja. V normalnih razmerah bi se ravno iztekalo vladnih 100 dni miru; obdobja, ki pripada vsaki novo imenovani vladi zato, da zagrabi za delo. Ta vlada tega »privilegija« ni imela. Pač pa je takoj po zaprisegi trčila ob enega največjih izzivov v zgodovini naše samostojnosti.

 

Da nam je žarišča novega koronavirusa uspelo zajeziti in izničiti, je zasluga mnogih: najprej državljank in državljanov, ki so razumeli navodila zdravstvenih ustanov. Zatem vitalnih državnih sistemov, od zdravstva, do sociale, Civilne zaščite, nevladnih organizacij, šolstva, obrambe, policije in medijev. Vsi ti so del podobe, na katero bi morala biti danes Slovenija upravičeno ponosna. V poslanski skupini SMC smo na njih ponosni, četudi smo od mnogih v teh mesecih bili deležni neokusnih in nedostojnih opazk ter kritik. In bil jih je deležen tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v preteklem tednu s svojim imenom branil opravljeno delo – njega kot ministra, ne nazadnje tudi vlade kot celote.

Slovenija je z epidemijo opravila dobro in se iz te izkušnje ogromno naučila.

Zdaj vsi vemo, da potrebuje država posodobljen načrt odzivanja in ravnanja v kriznih razmerah. Vsi se bolj kot kdarkoli prej zavedamo pomena javnih sistemov, od zdravstva do šolstva, vsi bolj kot prej cenimo delo učiteljev, medicinskega osebja, prostovoljcev, policistov, vojakov … In vsi zagotovo vemo, kako dragoceno je zdravje in kako hitro postanemo zelo, zelo ranljivi.

In vemo  tudi, da moramo izboljšati naš sistem oskrbe z zaščitnimi sredstvi. Kar smo doživeli v minulih mesecih, v glavnem ni odstopalo od izkušenj drugih držav. Najbrž na tem mestu ni potrebe po obnavljanju zgodb, o katerih smo lahko brali v naših in tujih medijih, na tone zgubljene opreme, preplačanih naročil, milijonskih nakazil, ki jim nikoli ni sledilo naročeno blago … pred tem se je bilo v preteklih mesecih težko izogniti tudi državam, ki so na globalnem trgov večje igralke od naše in premorejo močnejši lobistični aparat.

Bili smo ujetniki trga zaščitne opreme, ki se je pod težo pandemije zlomil. Razmere, ki so vladale na trgu so se tako zelo spreminjale, da je postal vsak posel neobvladljivo tveganje. Imeli smo malo možnosti: plačevati vnaprej in tvegati, da se posli ne bodo izšli ali poslovati prek posrednikov in zminimalizirati možnosti, da bo šlo kaj narobe.

Ravnali smo, kot smo najbolje vedeli in znali.

Cilj, ki smo ga imeli kot država – to je zagotoviti dovolj zaščitne opreme, je bil izpolnjen. Mukoma in z iskanjem vseh možnih zakonitih poti. Da je bilo to vse prej kot enostavno vedo vsi, ki so v nabavah sodelovali. Zgodbe, ki smo jih slišali so resnično neverjetne, a vse to je za podpisnike interpelacije seveda navaden blef in laž. Resnica, kot jo želijo videti sami, je edina dopustna, edina možna, edina zveličavna.

Vsi, ki so bili vpeti v nabave zaščitne opreme, so danes pametnejši za marsikatero izkušnjo, ki bi jo – če smo odgovorna država – morali izkoristiti za to, da bomo v prihodnjih krizah manj ranljivi in manj odvisni od globalnih proizvajalcev zaščitne opreme, a v poslanski skupini SMC smo prepričani, da ni med njimi nikogar, ki je šel skozi pekel nabav za to, kar vsevprek očitajo tudi podpisniki interpelacije: da bi zlorabil razmere za lasten dobiček. Še najmanj pa je med njimi interpeliran minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Lahko rečete, da smo naivni, a ne verjamemo, da so razmere, kjer je bila edina možna zmaga to, da si sploh uspel kaj kupiti in dejansko dostaviti v Slovenijo, komurkoli dopuščale toliko časa in manevrskega prostora, da je lahko koval idejo o lastnem profitu.

Vsak si interpelacijo lahko seveda interpretiral na sebi ljub način – v SMC smo ohranili trezno glavo in zavedanje, da smo, na čelu z ministrom Počivalškom storili vse, da smo ohranili življenja in varnost državljank in državljanov.