Poslanci SMC podprli sveženj predlogov pravosodnega ministrstva, tudi prepoved rubeža na minimalno plačo

Poslanci SMC so glasovali za novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pred poslanci poudaril, da se novela osredotoča na varovanje eksistenčnega položaja socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe in pomeni korak k zagotavljanju socialne države. Predlog namreč določa, da minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače.

Spremembe pa se nanašajo še na omejitev stroškov izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru nerubljivih prejemkov. Denarna socialna pomoč je sicer izvzeta iz rubeža, vendar pa nekatere banke v tem primeru zaračunavajo manipulativne stroške in jih odtegnejo od denarne pomoči. Po Klemenčičevih besedah gre za nedopustno prakso nekaterih bank, ki so z zaračunavanjem visokih manipulativnih stroškov posegle v preživetveni minimum socialno ogroženih dolžnikov.

Poslanka SMC dr. Jasna Murgel je v razpravi pojasnila, da novela Zakona o izvršbi in zavarovanju zasleduje cilj uresničevanja ustavnega načela socialne države in izpolnitev zavez iz Socialnega sporazuma za leto 2015-2016, zato ji nekateri pravijo tudi socialna novela. Znesek, ki po rubežu posamezniku ostane na voljo, ne sme biti nižji od zneska neto minimalne plače, ta znesek pa se poveča, če posameznik vzdržuje družinskega člana. Poudarila je še, da so v izvršilnem postopku nedotakljivi tudi veteranski dodatek, enkratni prejemek ob namestitvi otroka v rejniško družino ter denarna sredstva, ki jih posamezniki prejmejo iz naslova aktivne politike zaposlovanja.

Poslanci SMC so glasovali še za zaščito tistih novinarjev ter žvižgačev, ki izdajo tajne podatke, katerih javna objava prevlada nad interesom po ohranitvi njihove tajnosti in za odpravo zakonske luknje, ki je doslej obsojencem na begu omogočala zastaranje izvršitve kazni v času skrivanja pred roko pravice.

Strinjali so se tudi z uvedbo novega kaznivega dejanja prisilne sklenitve zakonske zveze ali podobne skupnosti in zalezovanja. K temu so pomembno pripomogla opozarjanja nevladnih organizacij, ki ocenjujejo, da je bilo med leti 2009 in 2014 v Sloveniji okoli 40 prisilnih porok, predvsem deklic oz. dečkov.