Poslanci SMC o noveli zakona o štipendiranju: Čas prispetja vloge ne bo več odločilni kriterij

Poslanska skupina SMC podpira novelo zakona o štipendiranju, saj menimo, da bodo predlagane spremembe poenostavile in izboljšale postopke pridobivanja štipendij za deficitarne poklice. Posebej Poslanska skupina SMC pozdravlja dejstvo, da čas prispetja vloge kandidata ne bo več odločilni kriterij.

Poslanka Tanja Cink je na plenarnem zasedanju povedala, da »predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju vsebuje dve temeljni rešitvi. Prva rešitev se nanaša na uskladitev obveznosti zaposlitve štipendistov Ad futura z zahtevami Evropske komisije«. Trenutna ureditev namreč določa, da je štipendist dolžan najkasneje v treh mesecih po zaključku izobraževanja, za katerega je prejel štipendijo, skleniti delovno razmerje ali se prijaviti v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje. Z novelo pa se predlaga sprememba veljavne zakonodaje na način, da se roke za zaposlitev štipendista določi glede na čas prejemanja štipendije in stopnjo izobraževanja.

Druga rešitev novele je posledica velikega zanimanja za štipendije za deficitarne poklice v šolskem oz. študijskem letu 2015/2016, ki je pokazalo, da je trenutna ureditev tega področja, ki še vedno temelji na načelu »kdor prej pride, prej melje« oz. na razpisu z odprtim rokom, neustrezna. Zaradi odprtega roka javnega razpisa je večina vlagateljev oddala vlogo takoj, ko je bilo možno, kar je povzročilo težave pri izvedbi razpisa, je opozorila poslanka Cink.

Zaradi neenake obravnave vlagateljev je bilo potrebno razpis ponoviti; v ponovljenem razpisu pa je že v prvi minuti vlogo oddalo več kot 3800 vlagateljev. Predlagane novosti, javni razpis z zaprtim rokom, v Poslanski skupini SMC podpiramo, saj menimo, da tako vlagateljem olajšamo prijavo in jim hkrati omogočimo dovolj časa za vložitev prošnje. Dodatno se z novelo omogoča enako obravnavo vseh kandidatov, saj bodo vse vloge obravnavane na podlagi jasnih pogojev in meril.

V politiki štipendiranja, ki jo je Vlada sprejela za obdobje 2015-2019, so že določeni cilji štipendij za deficitarne poklice, opredeljena so področja, ki se spodbujajo prek politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kazalci spremljanja doseganja ciljev, pričakovani rezultati štipendij za deficitarne poklice ter način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja. Z novelo bomo omogočili, da bo v sodelovanju s stroko oz. delodajalci znotraj že omenjenih deficitarnih področjih in izobraževalnih programov določen ožji nabor poklicev v skladu z razpisom za deficitarne štipendije.

Ureditev, ki jo uvajamo je bolj transparentna in učinkovita ter omogoča enako obravnavo vlagateljev, je poudarila poslanka Cink.

Poslanka Cink je zaključila z mislijo, da »same štipendije za deficitarne poklice ne bodo mogle podati vseh odgovorov na trenutne razmere na trgu dela in problematiko odseljevanje mladih v tujino ter s tem povezano izgubo potenciala, ki bi lahko bil gonilo družbenega napredka in priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji, zato moramo biti posebej učinkoviti tudi pri iskanju dodatnih odgovorov na vprašanja glede poglabljanja strukturnih neskladij na trgu dela«.