Pogovor z ministrom za pravosodje mag. Klemenčičem v Šentjurju: “Želim povrniti zaupanje v sodno vejo oblasti.”

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami je v Šentjurju potekal pogovor z ministrom za pravosodje mag. Goranom Klemenčičem o delovanju pravne države. Omizje so organizirali SMCmladi, LO SMC Šentjur,  poslanka SMC Anita Koleša in Varna hiša Celje, ki so čez dan na stojnici v centru Šentjurja v znak podpore boju proti nasilju nad ženskami mimoidočim delili bele pentlje in brošure, s katerimi so opozarjali na problematiko nasilja nad ženskami v naši državi. Stojnico je tudi obiskal tudi minister in na njej aktivno sodeloval.

Na omizju sta bili izpostavljeni dve temi, nasilje nad ženskami v Sloveniji ter delovanje pravne države. V Sloveniji je še vedno velik razkorak med dejansko statistiko povzročenega nasilja v družini in številom podanih ovadb. Predstavila se je tudi vloga nedavno sprejetega Zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki naj bi pomembno prispeval k reševanju tovrstne problematike.

Minister je poudaril, da je pravna država ena izmed temeljnih nalog stranke SMC in vlade, pa vendar mediji zadnje čase izpostavljajo, da naj bi ljudje izgubljali zaupanje v delovanje pravnega sistema. Na omizju smo izpostavili tudi določene odmevne sodne primere, ob katerih se je pojavil tovrsten dvom. Minister je predstavil svoje dosedanje delo in nadaljnje cilje, ki jih želi doseči v svojem mandatu in s katerimi želi povrniti zaupanje v sodno vejo oblasti. Zavedamo se, da je to dolgotrajen proces, ki pa je temelj za nadaljnji razvoj države, družbe in delovanje demokracije.

“Moja frustracija je, ne kaj je bilo prej, vendar zakaj se ni nič zgodilo, zakaj se ni premaknilo in prišlo do resnih posledic”, je minister odgovoril na vprašanje glede preteklega dela v KPK. “Slovenija si pred leti ni sama priznala, da je prežeta s sistemsko korupcijo” je še dodal.

Minister je izpostavil: “Na začetku mandata smo na področju sodstva dobili 7 priporočil s strani EU, to je dobila Janševa vlada in Bratuškina vlada. V zadnjem poročilu letos smo jih dobili nič. Samo priporočilo, naj nadaljujemo svojo pot, nadaljujemo z reformami.”

O nasilj nad ženskami v Sloveniji primanjkuje sistematičnih raziskav in statističnih podatkovVeliko žensk nasilja ne prijavi, ker se bodisi sramujejo bodisi bojijo nadaljnjega nasilja ali tega, da jim nihče ne bo verjel. Kljub temu pa statistični podatki, ki so na voljo, kažejo grozljivo sliko socialnih in zdravstvenih posledic nasilja nad ženskami. Nevladne organizacije v Sloveniji ocenjujejo, da je nasilje prisotno v vsaki peti družini v Sloveniji, da je posiljena vsaka sedma ženska in le 5 odstotkov vseh žensk z izkušnjo nasilja išče kakršnokoli pomoč.

Zadnja statistična raziskava je bila narejena leta 2014. Podatki policije kažejo, da so bile ženske, ki so bile žrtve prijavljenih nasilnih kaznivih dejanj, največkrat žrtve nasilja v družini. V petih letih (2010–2014) je bilo takih žrtev v Sloveniji vsako leto povprečno okrog 1.600. Prijav kaznivih dejanj, v katerih so žrtve utrpele telesne poškodbe, je bilo v tem obdobju povprečno nekaj več kot 500 letno. Prijav zanemarjanja mladoletnic in surovega ravnanja z njimi je bilo povprečno 400 na leto. Kar se tiče obsodb, pa je bilo leta 2014 zaradi nasilja v družini obsojenih približno 400 (št. zajema tudi otroke, kot žrtve) polnoletnih oseb.

Iz navedene statistike je razviden velik razkorak predvsem med dejansko statistiko povzročenega nasilja in številom ovadb.