Podpredsednika SMC dr. Brglez in dr. Kustec Lipicerjeva na uradnem obisku nemškega zveznega parlamenta v Berlinu

Podpredsednik SMC in predsednik DZ dr. Milan Brglez je na povabilo predsednika nemškega Zveznega parlamenta dr. Norberta Lammerta od 10. do 12. maja na uradnem obisku v Nemčiji, v delegaciji je tudi podpredsednica SMC in vodja Poslanske skupine dr. Simona Kustec Lipicer. Dr. Brglez se je danes srečal z gostiteljem dr. Lammertom in s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije Guntherjem Krichbaumom ter člani odbora.

Dr. Brglez se je srečal tudi s predsednico Skupine prijateljstva s Slovenijo v nemškem Bundestagu Marie-Luise Dött. Strinjala sta se, da so prijateljski odnosi med državama res na visoki ravni in močno pripomorejo k odličnemu sodelovanju na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.

Predsednik Državnega zbora je imel v torek ločeni srečanji s predsednikom deželnega parlamenta Saške dr. Matthiasem Rößlerjem ter ministrskim predsednikom Svobodne dežele Saške in predsednikom Zveznega sveta Stanislawom Tillichem, s katerim sta govorila o možnostih poglobitve gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Saško. V Dresdnu je predsednika dr. Brgleza sprejel častni konzul RS na Saškem Martin F. Bergmann in mu med drugim predstavil dela nadarjenega slovenskega umetnika Mitje Koniča.

Predsednik DZ je včeraj predaval na Nemškem svetu za zunanje odnose (DGAP). DGAP je neodvisna in neprofitna raziskovalna institucija, ki predstavlja ključno mrežo strokovnjakov za mednarodne odnose v Nemčiji in s svojim delom že skoraj 60 let spodbuja javno razpravo o zunanjepolitičnih tematikah.

V svojem predavanju se je dr. Brglez osredotočil na spreminjajoč se odnos slovenske zunanje politike do regije Zahodnega Balkana, pri čemer je posebno pozornost namenil vplivu zunanjih in notranjih dejavnikov, ki so botrovali vzpostavitvi regije kot ene izmed območnih zunanjepolitičnih prioritet Republike Slovenije. Dr. Brglez se je sprehodil skozi različna obdobja delovanja Slovenije v regiji, od poskusov popolnega distanciranja, ob izbruhu zadnjih jugoslovanskih vojn, od vsega z Balkanom povezanega, pa vse do izkoriščanja zgodovinske povezanosti z regijo kot posebne zunanjepolitične prednosti Slovenije kot nove države članice Evropske unije. Kritično je izpostavil dejstvo, da Slovenija (pre)dolgo ni formalizirala in kodificirala svoje vloge na Zahodnem Balkanu, kar se je kazalo predvsem v pomanjkanju vizije delovanja v regiji. Poudaril je, da se je slednje vendarle vsaj deloma spremenilo z Deklaracijo o Zahodnem Balkanu iz leta 2010, še zlasti pa s sprejetjem novih strateških zunanjepolitičnih dokumentov v letu 2015, da pa bo v prihodnosti ključnega pomena implementacija zapisane vizije. Razložil je, da bo Slovenija svojo zgodovinsko in geografsko povezanost z regijo lahko izkoristila le, če bo njena zunanjepolitična aktivnost na Zahodnem Balkanu dobila širšo podporo vseh relevantnih akterjev, tako državnih in gospodarskih, kot tudi civilno družbenih. Le na ta način lahko Slovenija izkoristi svoja specializirana regionalna znanja kot mala članica Evropske unije, katere cilj je države Zahodnega Balkana postopno vključiti v arhitekturo evropskih integracij.
Po koncu predavanja je sledila še kratka, a živahna razprava, v kateri so udeleženci dogodka z dr. Brglezom spregovorili o nekaterih aktualnih dogajanjih v regiji.