Omizje SMC: Čakalne dobe – diagnoza in zdravljenje

“Z današnjo okroglo mizo, ki smo ji dali čisto medicinski naslov: Čakalne dobe – diagnoza in zdravljenje želimo to vprašanje osvetliti s strokovnega vidika, dobiti jasna pojasnila medicinske stroke in tudi nabor ukrepov, kako se s tem ustrezno spopadati,” je v uvodu okrogle mize nocoj v Ljubljani dejal predsednik Programskega odbora SMC zdravstvo mag. Peter Požun.

Na omizju so sodelovali: ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, zdravnica kirurginja in državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Sandra Tušar, zdravnica psihiatrinja in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije doc. dr. Zdenka Čebašek Travnik, zdravnik kirurg in strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje as. mag. Franci Vindišar, zdravnik družinske medicine in strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske as. dr. Aleksander Stepanović ter kirurg ortoped iz Splošne bolnišnice Nova gorica Danijel Loredan Bešič.

Ministrica Kolar Celarc je v krajšem nagovoru udeležencem omizja poudarila zavezanost prednostnemu cilju,to je skrajševanju čakalnih dob in poudarila, da bo pozorno prisluhnila ocenam in predlogom razpravljavcev ter jih poskušala udejanjit.

Vodja Programskega odbora Požun je pojasnil, da so čakalne dobe rezultat neravnovesja med povpraševanjem in ponudbo zdravstvenih storitev. Na povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah vplivajo starajoča se populacija in razširjenost kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, motnje v duševnem zdravju, je opozoril. Vpliva tudi razvoj novih tehnologij ter medicinska inflacija, ozaveščenost pacientov glede njihovih pravic ter skrb za zdravje in pacientovih preferenc in želje zdravstvenih delavcev, ponuditi pacientom najsodobnejše diagnostične in terapevtske metode. Vse pogosteje pa so čakalne dobe tudi posledica defenzivne medicine in celo ena izmed oblik bele stavke. Čakalne dobe so tudi kazalnik kakovosti zdravstvenega sistema, saj predolge čakalne dobe posledično vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja, prispevajo k višjim stroškom zdravljenja, daljši odsotnosti z dela in družinskega kroga, daljšim potekom rehabilitacije ter slabšim stanjem bolnikov po zdravljenju.

Zdenka Čebašek Travnik, ki jo je zdravniška zbornica sinoči tudi uradno potrdila na mestu predsednice Zdravniške zbornice je poudarila, da zdravstvenega sistema brez zdravnikov ne kaže spreminjati. Na vprašanje, ali kot psihiatrinja lahko oceni, da so čakalne dobe tudi odraz nestrpnosti tega časa, v katerem vsi hočemo stvari zdaj in takoj, pa temu pritrdila: “Pacienti so vedno bolj neučakani in zahtevni, s čedalje manj potrpljenja.”

Specialist družinske medicine in tudi strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske as. dr. Aleksander Stepanović je izpostavil: “Ni samoumevno, da na primarni ravni ni čakalnih dob, tudi v kateri od razvitih evropskih držav obstajajo čakalne dobe. Naš zdravstveni sistem ni tako slab, kot se večkrat v javnosti razume,” je poudaril.

Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Vindišar je opozoril, da imajo pacienti pri nas veliko pravic in nikakršnih dolžnosti. 15% pacientov ne pride na napovedan pregled, je izpostavil in se pri reševanju predolgih čakalnih dob zavzel za dialog med primerno ravnijo ter sekundarno ter vsemi drugimi, udeleženimi v reševanju tega problema.

Zdravnik Bešič je pojasnil, da v Švici, kjer dela, ni čakalnih dob in da ni ničesar zastonj. Švicarski sistem je zasnovan tako, da za vsako stavr plačaš vsaj 5% ali več. V švicarskem sistemu vsak sistem plačuje zavarovanje in imajo veliko število zavarovalnic. Imajo ravnovesje med javnimi zdtavstvenimi zavodi in zasebniki. Pacient z zdtasvtveno kartico izbira. Imajo osnovno zdr, zav pol pirivat in privat. Odvisno je od sredstev, ki jih ima psoameznik in ne iščejo bližnjic v javnem zdravstvenem sistemu. Košarica zdravstvenih pravic je ista v javnem polprivatnem in privatnem sistemu. Razlike so v izbiri ponudbe. Družinski zdravnik ima svojo lekarno in svoj rentgen. Švica ne pozna sistema pavšalov. Zavarovalnica plača samo dejanske obiske pacientov. Slovenci bi živeli kot Švicarji in imeli zdravstveni sistem kot na Kubi.

Predsednica Zdravniške zbornice Čebašek Travnik je v zvezi s tiho stavko zdravnikov družinske medicine, ki se izvaja tako, da zdravniki napotujejo več na sekundarni nivo, dejala, da smo zanetili spor med zdravniki na primarni in sekundarni ravni , ki niso ničesar krivi in se v tem izraža nemoč enih in drugih.

Na vprašanje, kako se država loteva skrajševanja čakalnih dob, je državna sekretarka Tušar spomnila, da je ministrstvo lani z dodatnimi sredstvi skrajšalo čakalne dobe in omogočilo prve preglede pri številnih vrstah pregledov. Najbolj uspešni so bili pri skrajševanju čakalnih dob na revmatologiji in pri koronografijah. Realizacija dodatnega programa je bila 74%. Letos so izvajalce vprašali, koliko bi uspeli narediti, če bi imeli na voljo sredstva. Izkazalo se je, da so temeljni problem kadri. Zato bi morali za skrajševanje čakalnih dob zdaj izvajalci delati več in seveda bi morali biti zato plačani.

Strokovni direktor bolnišnice Celje, največje regijske bolnišnice Vindišar je opozoril, da prihaja v urgentne centre preveliko število pacientov, okrog 60% jih ne sodi tja. “Urgentni centri predstavljajo obvod za problem čakalnih dob. Urgentni centri so dodana vrednost, žal smo jih odprli preveč,” je dejal. Lanska akcija skrajševanja čakalnih dob je po njegovem mnenju prinesla dobre rezultate.

Čebašek Travnik je izrazila zaskrbljenost, da bodo čakalne dobe skrajševali tako, da bodo zdravstveni delavci delali več in ostali brez počitka. Sama si je zadala za cilj, da bo uredila pripravništva in specializacije zdravnikov. Specializacije so v Sloveniji predolge in jih je potrebno skrajšati.

Fotogalerija na naši Facebook strani