Dr. Dragan Matić vodil omizje “Digitalizacija ali likvidacija slovenščine?” o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi

Predsednik odbora DZ za kulturo dr. Dragan Matić je na omizju v Ljubljani o prihodnosti slovenščine v digitalni dobi z naslovom “Digitalizacija ali likvidacija slovenščine” v razmislek ponudil trditev, “da slovenščino morda dolgoročno še najbolj ogroža prepočasno sledenje novim jezikovnim tehnologijam, ki jih drugi jeziki bistveno hitreje razvijajo in vnašajo v vsakdanjo množično uporabo”. Sogovorniki na omizju so se strinjali, da potrebujemo osrednje operativno telo, ki bo vodilo proces digitalizacije slovenščine. Pozitivno pa je, so opozorili, da je slovenščina eden od redno prevajanih jezikov v EU, uvrščena je med jezike na Google translate in Wikipedio, tudi nekatera podjetja že uvajajo digitalizirano glasovno vodenje delovnih procesov v skladiščih.

Omizja so se udeležili poslanci SMC Anita Koleša, dr. Mitja Horvat in Ivan Škodnik, minister za kulturo Anton Peršak, predstavniki ministrstev za kulturo, javno upravo, izobraževanje, znanost in šport, filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede, podjetij, ki razvijajo jezikovne tehnologije, in uporabniki digitaliziranih oblik jezika, tudi zveze slepih in slabovidnih Slovenije.

Dr. Simon Krek z Inštituta “Jožef Stefan”, Laboratorij za umetno inteligenco in Centra za jezikovne vire in tehnologije ljubljanske univerze je v daljšem uvodnem predavanju opozoril, da druge države že dosegajo visoko raven digitalizacije jezika, ki se uspešno uveljavlja v industriji. Slovenija primerjalno na tem področju zaostaja in zato nujno potrebuje nacionalni program za slovensko jezikovno tehnologijo. Številnim jezikom v Evropi grozi smrt, če ne bodo zmogli izkoristiti novih tehnologij, saj bodo izgubili svoj status in nazadnje tudi govorce. To ne velja le za jezike, ki nimajo svoje države, temveč tudi za številne uradne jezike v Evropi, je opozoril Krek.

Minister za kulturo Anton Peršak je poudaril, da se z nujnostjo nacionalnega programa za prihodnost slovenščine v digitalni dobi strinja, vendar ga kulturno ministrstvo samo ne more izpeljati. Samo skupaj z drugimi resorji, predvsem ministrstvom za izobraževanje, bi bilo to mogoče. “Govoril bom kot nekdo iz kulture: že samo dejstvo, da imamo na ravni države samo skromno službo znotraj enega ministrstva s štirimi zaposlenimi, je nekaj, kar bi morala biti preteklost. Mi potrebujemo neko telo z operativno močjo,” je dejal minister Peršak.

Predsednik Zveze slepih Tomaž je bil kritičen do sedanje ravni digitalizacije jezika. Slovenije zaostaja pri digitalizaciji, med drugim so slepi in slabovidni še vedno odvisni od pomoči pri dostopu do vsebin, na primer branje časopisov. Investicija v infrastrukturo digitalizacije je izjemno pomembna, ker se povečuje število starejših, torej tistih, ki bodo potrebovali digitalizirane vsebine.

Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU je izrazila razočaranje, ker je načrt, ki je predvidel razvoj digitalizacije, ostal le odkljukana resolucija, kot da je delo opravljeno, čeprav ni. “Kot jezikoslovka ugotavljam, da je nenavadno, da ob vseh spremembah zaradi digitalizacije ni bilo odprto niti eno samo področje, ki bi pokrivalo jezikovne tehnologije,” je opozorila.

Sogovorniki na omizju so opozorili na problem javnosti in odprtosti jezikovnih tehnologij, zlasti podjetja omejujejo dostop do svojih sistemov digitalizacije, tudi če so jih razvili s pomočjo javnih sredstev. Ministrstvo za kulturo je zato sprejelo strategijo odprtega dostopa do razvitih tehnologij, ki jih je sofinancirala država.

Nekaj sogovornikov je poudarilo, da bi morali v svetu dostopne sisteme digitalizacije jezikov nadgraditi z rešitvami za prepoznavo slovenščine. Predstavniki podjetij, ki razvijajo digitalne rešitve za slovenščino, nekateri se z jezikovnimi tehnologijami ukvarjajo že več kot 25 let, so opozorili, da vsote, ki naj bi jih država namenjala digitalizaciji slovenščine, to je okrog dva milijona evrov, niso realne, saj gre neposredno za digitalizacijo le manjši del te vsote, težava pa je tudi izjemno majhen trg za raziskave slovenščine.