Okrogla miza o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi oziroma dodatnimi potrebami: »Ne pošiljajmo si pošte preko staršev«

V klubu SMC je na pobudo poslanke dr. Jasne Murgel opoldne potekala okrogla miza na temo zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami ali, kot so strokovnjaki danes ugotavljali, z dodatnimi potrebami. “Ko enkrat sprejmeš situacijo, v katero te je postavilo življenje, moraš poiskati rešitev. Če ostaneš v tem, da je hudo, je samo še slabše. In ravno temu je namenjeno današnje srečanje, iskanju rešitev torej.” Dr. Jasna Murgel je poslanka, sodnica in mati dveh otrok s posebnimi potrebami, ki iskanje rešitev na področju zgodnje obravnave otrok jemlje kot svoje življenjsko poslanstvo.

Ko enkrat sprejmeš situacijo, v katero te je postavilo življenje, moraš poiskati rešitev. Če ostaneš v tem, da je hudo, je samo še slabše.

Poslanka Murglova je omizje tudi vodila in uvodoma predstavila stanje na področju zgodnje obravnave, ki je razdrobljeno, popredalčkano. S to problematiko se ukvarjajo trije resorji: zdravstvo, vzgoja in izobraževanje ter sociala. V teh predalih se znajdemo, ko imamo otroka s posebnimi potrebami, a otroka ne moremo razdeliti na tri področja, zato potrebujemo celosten in usklajen pristop, je dejala. Smiselno bi bilo imeti eno institucijo, na katero bi se lahko obrnila družina, kar je ključno za razvoj otroka in hkrati tudi finančno najbolj racionalno.

Udeleženci so enotno poudarjali nujnost medresorsko usklajenega delovanja z enim skupnim ciljem – osamosvojitev otroka. Pri tem so izpostavili predvsem nujnost spremembe družbene paradigme, pogovarjajmo se raje o otrocih z dodatnimi potrebami. Strokovnjaki z različnih področij so potrdili, da je najbolj primeren model, ki bo staršem oziroma družini nudil celovit pristop na enem mestu. Takšno ureditev nekatere evropske države že poznajo, prevladalo je mnenje, da naj v Sloveniji razvijemo model na podlagi pozitivnih praks, ki že obstajajo, nadgrajen z izkušnjami in rešitvami, ki jih lahko povzamemo iz uspešnih tujih sistemov.

Osrednja nosilna točka celovite zgodnje obravnave otrok s posebnimi potrebami, to so otroci do drugega ali tretjega leta, je družina, ki od prvega trenutka potrebuje pomoč strokovnega tima, v katerega bi bili vključeni specialisti s področja zdravja, vzgoje in izobraževanja, socialnega skrbstva. Skozi individualno obravnavo pa bi družino vodil koordinator, ki bi pomagal pri urejanju in usklajevanju storitev, so med drugim omenjali kot eno od možnosti udeleženci omizja.

Dejstvo, da je ni parlamentarne stranke in politike, ki je proti urejevanju tega področja, kar je dobra osnova, da bomo tudi v parlamentu lahko odprli vrata konkretnim ukrepom

Celovita zgodnja obravnava otrok je povezovalna tema, je uvodoma poudarila poslanka dr. Jasna Murgel. »Univerzalnost te teme navdaja z optimizmom, da je to (področje) mogoče urediti,« je dejala poslanka. Dejstvo, da je ni parlamentarne stranke in politike, ki je proti urejevanju tega področja, kar je dobra osnova, da bomo tudi v parlamentu lahko odprli vrata konkretnim ukrepom.

V razpravi so sodelovali: nekdanji direktor Zveze Sonček Jože Primožič in sedanji direktor te zveze Iztok Suhadolnik, specialistka pediatrije, ki vodi razvojno ambulanto v Ljubljani zdravnica Nevenka Zavrl dr. med., direktorica Zavoda za slepo in slabovidno mladino Katjuša Koprivnikar, predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal in sekretarka Zveze Sožitje Mateja De Reya.

Razpravljavci in udeleženci okrogle mize so si najprej ogledali kratki dokumentarni film Sofia13, ki popelje v intimo petčlanske družine, katere del je tudi Sofia s trisomijo 13. Osebna izkušnja mlade mamice, ki iskrenim in na neverjetno enostaven, skoraj prostodušen način pripoveduje zgodbo družine, je bila odlična iztočnica za razpravo.

 

Fotogalerija je tudi na naši Facebook strani