Živahna razprava na okrogli mizi lokalnega odbora Kočevje o gozdovih

Lokalni odbor Kočevje je v četrtek, 12. novembra, v Kozolcu ob jezeru izpeljal dobro obiskano in živahno okroglo mizo o učinkih predloga Zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je sedaj v parlamentarni obravnavi. Zasnova zakona, model upravljanja z državnimi gozdovi ter učinki zakona na lokalno skupnost v prihodnosti so za Kočevsko izjemnega pomena, saj je kar 80% gozdov v naši občini v lasti države. Javno okroglo mizo je v prvem delu je prenašal tudi radio, sodelovali pa so govorci, ki na problem gozdov gledajo z različnih zornih kotov.

  • Božidar Peteh, svetnik SMC v OS Kočevje, predsednik LO SMC Kočevje
  • Roman Hrovat, svetnik in podžupan občine Kočevje,
  • Renata Karba iz Umanotere, Slovenske fundacija za trajnostni razvoj,
  • Mirko Katalenič, gospodarstvenik,
  • Matej Marenče, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
  • Janko Veber, poslanec Državnega zbora,podpredsednik stranke SD

Božidar Peteh je pogovor odprl s sloganom “Kočevske gozdove Kočevski” in s tem poudaril bistveni interes lokalne skupnosti: kako in koliko največje naravno bogastvo Kočevske – gozdovi – prispevajo h gospodarskemu razvoju Kočevske, še posebno k oblikovanju gozdno-lesne verige. Pojasnil je, da je okrogla miza organizirana z namenom, da se javno opozori na “spregledano Kočevsko”, saj v predlaganem Zakonu o gospodarjenju z državnimi gozdovi ni jasnih predlogov, kako se bi del iztržka iz gozdov vračal v razvoj gozdno-lesne verige na Kočevskem. Navedel je tri predloge lokalne skupnosti, kako bi zakon lahko bolj upošteval dejstvo, da je približno 30% državnih gozdov prav v kočevski občini.

Širši okvir nastajanja novega zakona je opisal državni sekretar Miha Marenče. Pojasnil je, da so v pripravi zakona zasledovali predvsem gozdno-gospodarske cilje in da so vplivi zakona na lokalno okolje sekundarnega pomena. Prisluhnil je številnim vprašanjem drugih govorcev na okrogli mizi in vprašanjem poslušalcev. Poslanec Janko Veber je spomnil na njegova uspešna prizadevanja, da se del koncesnine iz državnih gozdov namenja občinam ter opozoril na pomen že obstoječega podjetja Snežnik, ki ga zakon omenja.

Predstavnica Umanotere Renata Karba je zakon kritično ocenila z vidika netransparetnosti, nedorečenosti ter tveganja za sistemsko korupcijo. Moti jih to, da v procesu pisanja zakona niso bila upoštevana mnenja nevladnih organizacij in se čudijo temu, da je šel zakon v parlamentarno procedure brez poslovnega načrta državnega podjetja, ki bo upravljalo z državnimi gozdovi. Gospodarstvenik Mirko Katalenič je menil, da ima zakon veliko pasti, čeprav so se pripravljavci trudili pomagati slovenski lesni industriji.

Podžupan Roman Hrovat je poudaril, da ne gre za zavračanje zakona, ki predstavlja neko osnovo, meni pa, da ga je treba izboljšati predvsem z vidika premajhnih spodbud za razvoj gozdno-lesne verige na Kočevskem. Navedel je podatek, da se je v proračun občine Kočevje v preteklih letih steklo 3,6 milijona evrov iz koncesnin, vendar je v istem obdobju iz kočevskih gozdov odšlo med 80 do 100 milijoni evrov za hlodovino. Podobno kot svetnik Peteh je navedel tri predloge, za katere meni, da bi lahko prispevali k zagonu gozdno-lesne verige na Kočevskem: sedež državnega podjetja, ki ga zakon predvideva, naj se postavi v Kočevje, lokalna skupnost naj ima možnost sodelovanja pri upravljanju in vodenju državnega podjetja preko svojih predstavnikov, sistemsko naj se več sredstev iz dohodka državnih gozdov iz območja Kočevske nameni za spodbujanje in razvoj gozdno-lesne verige na Kočevskem.

V dolgi in zanimivi razpravi so se odprla še mnoga pomembna vprašanja lokalnih podjetnikov, prevoznikov, gozdarskih strokovnjakov in drugih občanov. V zaključkih okrogle mize je poslanec Janko Veber ocenil, da je bil v celotni razpravi najbolj jasno predstavljen predlog, da se sedež državnega podjetja umesti v Kočevje in izrazil svojo pripravljenost, da se tak predlog v obliki amandmaja vključi v proces parlamentarne obravnave zakona. Poslanec SMC dr. Mitja Horvat, ki je kot poslušalec spremljal različna mnenja, je pogovor pomenljivo zaključil z mislijo, da ni “državne politike, ki ni hkrati tudi lokalna politika”.

Udeležba javnosti, na omizju je sodelovalo več kot petdeset poslušalcev, je pokazala, da se Kočevci zelo zavedamo pomena Zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi in da so odprte okrogle mize ter javne diskusije lahko učinkovit prispevek k medsebojnemu spoznavanju in povezovanju.

_DSC0036

_DSC0032_DSC0037