Obraz tedna – Predsednik LO SMC Koper in Ankaran, Mihael Babič

Star sem 55 let. Sem Univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva (od 1992, FAGG Ljubljana) in magister znanosti (od 2002, EF Ljubljana). Veliko časa sem se ukvarjal z gradbeništvom in nepremičninami (14 let). Gradbene projekte sem vodil v Sloveniji in v tujini. Z razvojem nepremičninskih projektov sem vodil vse faze projekta in sicer od nakupa zemljišč, sodelovanja pri projektiranju, financiranja in prodaje nepremičnin.

Po magistrskem študiju sem doma in v tujini pridobil veliko izkušenj in znanja kot svetovalec, trener za vodstvene kadre in coach za vodje podjetij. Specializiran sem za upravljanje sprememb in razvoj gospodarskih družb. V času službovanja na Generalnem sekretariatu vlade sem skrbel za Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, Javni gospodarski zavod protokolarne storitve republike Slovenije in razvijal program za uvedbo kazalnikov za izboljšanje sodelovanja med Ministerstvi. Trenutno razvijam vsebino »on-line« izobraževalnih spletnih programov.

V prostem času rekreativno igram tenis in golf ter  smučam. Na potovanjih, ki so pogosto službena si rad ogledujem zgodovinske znamenitosti, ki pričajo o človeškem razvoju v arhitekturi in umetnosti.

Koliko časa ste že član stranke SMC in koliko časa predsednik LO SMC Koper in Ankaran? Kakšni so bili razlogi, da ste se priključili stranki?

V stranko SMC sem vstopil v drugi polovici leta 2017. Funkcijo predsednika LO Koper in Ankaran stranke SMC sem prevzel v drugi polovici 2019.

Vzroki za priključitev stranki so bili predvsem v tem, da sem želel tudi sam prispevati k izvedbi strategije in operativne izvedbe programa, saj je zapisani program stranke usmerjen v razvoj okolja, gospodarstva in družbe. Prepričan sem, da je stranka povabila k sodelovanju sposobne, uspešne, odgovorne in pozitivno naravnane ljudi. Čas bi že bil, da se na pravo pot vrneta znanje in sodelovanje.

Kako bi ocenili dosedanje delo župana in občinskega sveta? Katere spremembe bi izpostavili kot uspešne za čas tega mandata? Kje vidite razvojni potencial vaše občine?

Dosedanje delo župana in občinskega sveta MO Koper  lahko ocenim le kot občan. LO Koper in Ankaran do danes ni bil povabljen k sodelovanju z MO Koper. Župan MO Koper Aleš Bržan ima drugačen pristop do vodenja MO Koper in razumevanja potreb občanov. V njegovi politiki ni zaznati bistvenih sprememb pri izvedbi predvidenih projektov v MO Koper. Delo župana in občinskega sveta ocenjujem v času nevarnosti pandemije COVID-19 kot zmerno pasivno.

Pogrešam predvsem nove prodorne ideje in ključne projekte ter bolj celovito obravnavo prostora (od Kozine do Dragonje). Dolgoročne rešitve (za čez 15- 20 let) za parkirišča, infrastrukturo in nastanitve za 3. življenjsko obdobje, posodobitev prometne ureditve za Luko Koper in reševanje tranzitnega prometa proti Hrvaški bi bilo treba bolj aktivno razvijati in čimprej začeti z izvedbo. Pogrešam tudi realizacijo večjih infrastrukturnih projektov.

Kako bi opisali vaš dan? Ali (in kako) je pandemija vplivala na vaše življenje in na življenje v vaši občini?

Ker se poslovno ukvarjam z izvajanjem sprememb v podjetjih sem zelo hitro dojel kako spremeniti razpored dneva in način dela. Čas rekreacije sem prestavil iz pozno popoldan na zjutraj. Večina telefonskih pogovorov in spletnih opravil opravim pred kosilom. To mi je omogočilo, da lahko več popoldanskega časa posvetim razvoju izobraževalnega projekta in pisanju knjige.

Ker so se tudi moje dejavnosti (svetovanje in izobraževanje), zaradi posledic epidemije v trenutku  zaustavile sem začel raziskovati nove načine dela preko spleta. Čeprav sem že prej veliko tudi poslovno uporabljal spletne aplikacije, sem moral sedaj vložiti še več časa v spoznavanje novih možnosti. Ko veliko časa preživiš na računalniku, začneš čutiti pravo vrednost pristnega stika, ki si ga imel z ljudmi pred začetkom ukrepov proti širjenju epidemije.

Predpisani ukrepi so vplivali bolj ali manj na vse ljudi v državi. Zaenkrat imamo veliko srečo, da ni prišlo do velikega števila žrtev. Vendar je grožnja okužbe povečala previdnost ljudi in s tem tudi njihovo vedenje. Večina nas se je morala nenadno prilagoditi predpisanim ukrepom in se ukvarjati z bodočo negotovostjo. Skrbi me možnost drugega vala epidemije, ki bo zagotovo še povečal gospodarsko škodo.

Življenje se počasi vrača na stare poti, pa vendar je pandemija pustila dolgotrajne posledice. Kako bi komentirali trditve, da nam daje koronavirus priložnost novega osmišljanja sveta in njegovih struktur? Ali bo to spremenilo kapitalistični sistem, kot ga poznamo do sedaj?

Vsak od nas, če je le možno bo moral poiskati nove načine življenja in dela. Tako kot se je povečala spletna prodaja, se bo zaradi straha pred okužbo (npr. v čakalnici) povečala tudi telemedicina s posvetom z zdravnikom preko spleta.

Če pregledamo zgodovino epidemij in drugih katastrof, bomo ugotovili, da jih je večina vplivalo na iskanje boljših rešitev za nastale razmere kar se kaže v današnjih predpisih in standardih. To je tudi priložnost, da družba in Vlade razmislijo kaj je pomembno in trajnostno. Velikokrat so epidemije in katastrofe posledice pretirane koncentracije in prehitrega razvoja. Razvoj spleta in logistične panoge je vse bolj omogočal koncentracije določene proizvodnje na eni lokaciji in veliko količino premeščanja blaga in ljudi. Čeprav so nekateri opozarjali na tveganja, so ta opozorila zaradi želje po vse cenejših proizvodih in večjih količinah prodaje naletela na »gluha ušesa«. Prav v tej epidemiji COVID-19 se kaže kako svetovni kapitalistični in zdravstveni sistem (ne) deluje. Posledice bomo čutili še nekaj časa. Slovenija je imela »zaenkrat« srečo.

Kapitalistični sistem se bo zaradi geopolitike nekaterih večjih držav začel spreminjati. Predvsem se bo spremenila monetarna politika centralnih bank.