Oblikovanje ukrepov za čas po epidemiji

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je prvi sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu pripravilo že pred razglasitvijo epidemije. A kmalu se je izkazalo, da bodo posledice epidemije v gospodarstvu mnogo večje, kot je bilo moč napovedovati v sredini februarja.

Zato je bil večji del državne pomoči, zajete v svežnju zakonov, ki jih je državni zbor sprejel v začetku aprila, namenjen prav zajezitvi gospodarske škode. Ohranitev delovnih mest in likvidnosti sta bila temeljna cilja tri milijardnega svežnja ukrepov, s katerim je vlada uredila sistemske vire pomoči za zaposlene in podjetja.

A kot je napovedal minister Zdravko Počivalšek, bo država gospodarstvu priskočila na pomoč z dodatnimi ukrepi. O teh je tekla beseda na nedavnih srečanjih s predstavniki podjetij in gospodarskih združenj. Minister, ki vodi eno od petih delovnih skupin vlade za pripravo drugega svežnja interventnih zakonov, je ob tem dejal, da želi vlada z njimi oblikovati ukrepe predvsem za obdobje po koncu epidemije.

Izpostavil je, da želijo »vzpostaviti močno mrežo državnih vzvodov in jamstev, da bomo kot gospodarstvo stali in obstali – da bo gospodarstvo po koncu epidemije znova zaživelo.” Predlogi, ki so trenutno na mizi delovne skupine, se nanašajo na hitre, nebirokratske pomoči podjetjem po vzoru Avstrije – hitrih likvidnostnih kreditov podjetjem, pa tudi ugodnih kreditov in garancij za bančne kredite tudi za mala in srednja podjetja. Sicer pa delovna skupina oblikuje predloge rešitev za trg dela, finančne mehanizme, davčno okolje, turizem in kmetijstvo.

Po ministrovih besedah pa temeljni cilj vlade ostaja ohranitev delovnih mest in podjetij. Ta so jamstvo za socialno varnost ljudi in skupnosti, zato »želimo s pametnimi in pravočasnimi ukrepi podjetjem pomagati, da bodo čas, ko bo epidemije konec, pričakali bolje pripravljeni«. Moramo pa pri tem delati skupaj, z roko v roki. Vlada mora razumeti pozive gospodarstva, gospodarstvo pa razumeti potrebe širšega družbenega okolja.