Poslanec Zorman: Novi zakon o trošarinah ureja status malih proizvajalcev piva, vina in žganja

Državni zbor je danes v drugem branju obravnaval predlog Zakona o trošarinah, Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je uvodno poudarila: »1. julija bo preteklo 17 let od uveljavitve trošarinskega režima v našem prostoru. Od takrat od leta 1999 se je zakon 14-krat spremenil in dopolnil. Tokrat Vlada zaradi preglednosti predlaga nov zakon, in sicer z namenom zmanjšanja oziroma odprave administrativnih obremenitev.«

Branko Zorman je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudaril, da je »Vlada je v Zakonu o trošarinah pripravila rešitve, ki trošarinskim zavezancem predstavljajo bistvene administrativne poenostavitve in manjše stroške pri izpolnjevanju svojih trošarinskih obveznosti. Pomembno je, da zakon ne viša trošarin in da rešitve v zakonu ne gredo v smeri povečevanja prihodka iz naslova trošarin na račun katerekoli kategorije. Tako bo ta zakon zgolj prispeval k zmanjševanju administrativnih ovir, kar bo posledično zmanjšalo tudi stroške poslovanja gospodarskim subjektom. So pa v zakonu tudi nekatere rešitve, ki jih želimo omeniti. S temi rešitvami se želi spodbujati predvsem malo gospodarstvo. S predlogom zakona se tako na novo opredeli status malih proizvajalcev piva, tega statusa dosedanji zakon ni opredeljeval. Status malega proizvajalca piva lahko pridobi oseba, ki letno proizvede do največ 20.000 hektolitrov piva. Za proizvedeno pivo bo mali proizvajalec plačeval le 50% trošarine oziroma 50% nižjo trošarino od splošno določene. Zelo pomembno je tudi, da bodo s pridobitvijo statusa malega proizvajalca piva zavezanci lahko pravico do nižje trošarine uveljavljali tudi v drugih državah članicah, ki imajo primerljivo ureditev. S tem v Sloveniji dejansko spodbujamo male proizvajalce piva in jim omogočamo lažji dostop do tujih trgov.«

Na področju obdavčitve alkohola se uvaja tudi status malega proizvajalca vina. Ta status je pomemben za male proizvajalce vina, da lahko konkurirajo tudi na tujih trgih. Ta status jim omogoča, da lahko pošiljajo izdelke v druge članice EU brez plačane trošarine oziroma v sistemu odloga plačila trošarine.

»Glede statusa malega proizvajalca žganja je potrebno omeniti«, je nadaljeval poslanec Branko Zorman, »da ga bo po novi ureditvi lahko pridobila oseba, ki letno ne proizvede več kot 150 litrov 100% volumskega etilnega alkohola. Ta oseba bo plačala trošarino v višini 50% zneska trošarine predpisane za etilni alkohol in bo imela možnost, da plača trošarino na koncu davčnega obdobja in za vsak mesec posebej, kot je bilo to potrebno do sedaj.«

Glede tobačnih izdelkov velja omeniti, da se bo v tem novem zakonu o tobačnih izdelkih opredelila nova kategorija izdelkov, ki je skladno z 81. členom tega zakona uvrščena v skupino tobačnih izdelkov, in sicer tobak za segrevanje in elektronske cigarete. Polnilo teh elektronskih cigaret je pridelan tobak ali tekočina, ki vsebuje nikotin. Koliko so škodljivi novi izdelki kot elektronska cigareta v primerjavi z navadnimi cigaretami je lahko predmet razprave, vendar pa se bo v zakonu tudi za elektronske cigarete uvedla trošarina oziroma se jih bo trošarinsko izenačilo z ostalimi tobačnimi izdelki.

Poslanka Urška Ban je med pobudniki zakonskih sprememb. K njej je namreč pristopil novomeški gospodarstvenik Blaž Mrhar z enostavnim vprašanjem: »zakaj se mora gostinec, ki v žganje zgolj doda denimo borovnice, prijaviti kot pridelovalec alkohola in ob tem plačati trošarino samo zato, da potem zahteva vračilo te trošarine, saj jo je plačal že proizvajalec žganja?« Poslanka je njegovim pomislekom prisluhnila in predlog Zakona o trošarinah predvideva, da po novem gostinec, pa tudi oskrbnik planinske koče ali pa turistična kmetija, ki bo od uradnega proizvajalca kupil žganje in ga potem oplemenitil z zelišči, ne bo več veljal za proizvajalca alkoholnih pijač, torej se mu tudi ne bo potrebno registrirati. Za alkoholne pijače, ki jih spreminjajo z mešanjem, staranjem, aromatiziranjem, dodajanjem, tipiziranjem, barvanjem ali drugim postopkom, ne bo treba oddati obračuna ter plačati trošarine. Trošarino v tem primeru namreč plača že uradni proizvajalec žganja. Poslanka Ban pozdravlja tako sodelovanje z gospodarstvom, saj se skozi sodelovanje lahko rodijo enostavne, hitre in dobre rešitve, o čemer zgovorno priča konkreten primer.

Branko Zorman je zaključil: »V poslanski skupini podpiramo vse rešitve, ki dodatno obdavčujejo zdravju škodljive izdelke. Zaradi tega, ker zakon ne prinaša povišanje trošarin in ker bo zakon administrativno močno razbremenil davčne zavezance ter omogočal malim proizvajalcem vina in piva lažje izvažanje svojih proizvodov, bomo v Poslanski skupini stranke modernega centra nov zakon o trošarinah podprli.«