Notranja ministrica Györkös Žnidar o ukrepih v primeru ponovnega odprtja balkanske migracijske poti

Položaj na področju migracij je trenutno miren, a se notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar boji, da je “to zatišje le navidezno”. Če se bo migracijska pot znova odprla, bo Slovenija prisiljena sprejeti skrajne ukrepe, je dejala ministrica in napovedala spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile lažje vračanje migrantov v sosednje države.

V tem trenutku nihče ne more napovedati, kaj se bo na področju migracij dogajalo v prihodnje, je na novinarski konferenci dejala ministrica za notranje zadeve. Če se bo migracijska balkanska pot znova odprla, so lahko posledice velikih razsežnosti. Po zaprtju balkanske poti so sicer v porastu klasične migracije, a je policija pri njenem odkrivanju zelo uspešna, je poudarila.

Tako izvajajo ukrepe na meji s Hrvaško in v notranjosti države, prav tako na meji ostajajo začasne tehnične ovire, saj še niso podani pogoji za njihovo odstranitev.

Posledic morebitnega ponovnega odprtja balkanske poti se po njenih besedah zaveda celotna Evropa, a je zaskrbljujoče, da nima hitrih in učinkovitih rešitev ter jasne vizije, kako se soočati z migracijami. Slovenija pa v vseh mednarodnih participacijah po njenih besedah jasno podaja stališče, da prehod beguncev skozi državo, kot se je dogajalo v času drugega begunskega vala, zanjo ni več sprejemljiv.

Okoliščine so namreč tokrat bistveno drugačne, saj druge evropske države uvajajo močne omejevalne ukrepe, bistveno zaostrujejo azilno zakonodajo in pogoje vstopa.

Zaradi odsotnosti skupnih evropskih rešitev se na nove ukrepe pripravlja tudi Slovenija, je pojasnila Györkös Žnidarjeva. Po njenih besedah gre za skrajne ukrepe v primeru grožnje varnosti. Slovenija bi tako kot suverena država določila pogoje za vstop v državo. Tako na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o tujcih, s katerimi bi omogočili lažje vračanje migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev ali so nezakonito prestopili mejo.

Po besedah ministrice je treba omogočiti učinkovitejše vračanja tujcev v sosednje države in pri tem upoštevati nepredvidljiva ravnanja sosednjih držav. “Dolžni smo poskrbeti, da ne postanemo žep,” je poudarila Györkös Žnidarjeva. Pojasnila je, da je treba zmanjšati pritisk na azilni sistem in s tem tudi učinkovito pomagati tistim, ki mednarodno zaščito potrebujejo.