Nevtralnost interneta: Evropska unija dveh hitrosti?

V evropskem parlamentu so evroposlanci sprejeli sveženj telekomunikacijske zakonodaje, ki naj bi leta 2017 dokončno odpravila dodatne stroške gostovanja v tujih mobilnih omrežjih. Vendar pa naj bi na ta račun izgubili oziroma oslabili nevtralnost interneta. Zaradi preveč ohlapne formulacije namreč ni zagotovljeno, da se bo ves internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnaval enakovredno.

Pristojni ministri držav članic so najprej potrdili uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu – Slovenija je bila na zasedanju oktobra proti -, ki so jo nato v torek sprejeli v evropskem parlamentu. Ta sveženj telekomunikacijske zakonodaje naj bi leta 2017 dokončno odpravil dodatne stroške gostovanja v tujih mobilnih omrežjih t.i. roaming.

Toda del tega svežnja, je tudi sporna zakonodaja o nevtralnosti interneta, ki naj bi zagotavljala, da ostaja internet nevtralen in odprt. Določa namreč, da morajo ponudniki storitev dostopa do spleta obravnavati ves promet enako, brez diskriminacije in omejevanja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino, storitve ali uporabljeno opremo; čeprav zakonodaja samo nevtralnost interneta izrecno sploh ne omenja. Dodatno pa bo ponudnik še vedno lahko omogočal posebne storitve – boljši in hitrejši dostop za posebne namene -, vendar s tem ne bo smel vplivati na splošno kvaliteto dostopa do spleta. Potem so tu še posebna pravila za primer preprečevanje preobremenjenosti omrežja, oziroma proti kibernetskim napadom.

Telekomunikacijski oziroma informacijsko-komunikacijski strokovnjaki pa opozarjajo, da je regulacija preveč ohlapna, da na področje namerno vnaša nejasne določbe, ki zelo otežijo možnost zagotavljanja nevtralnosti interneta s strani zakonodajalca ali nacionalnega regulatorja. Prav tako se bojijo, da bi nekatere posebne storitve bile izvzete iz »klasičnega interneta« in bi tako lahko za njih veljala drugačna njim bolj »prijazna« pravila.

Vodja programskega odbora SMC za informacijsko družbo mag. Domen Božeglav je tako pred glasovanjem v evropskem parlamentu opozoril, da »je internet omrežje vseh omrežij postal ravno zaradi svoje nevtralnosti. Dostopen vsem pod enakimi pogoji. Če želimo, da se bo informacijska družba nemoteno razvijala tudi v prihodnosti, enostavno moramo zagotoviti, da internet kot ga poznamo danes, ohranimo tudi v bodoče.«

Zato je skupina evroposlancev iz vrst levice in Zelenih tik pred zdajci, vložilo še več amandmajev, a večina jih je enega za drugim zavrnila – med drugim z argumentom, da bi se s tem zavleklo sprejemanje svežnja in posledično tudi odprava stroškov mobilnega gostovanja -, kar pomeni, da je bil telekomunikacijski sveženj nato avtomatično potrjen.

Slovenija je sicer ena redkih držav, ki so v svoji zakonodaji uzakonile načelo nevtralnosti interneta, in to bolj izrecno, kot to sedaj počne EU.