Namestnik GS Hafner: To so ljudje – ljudje, ki imajo pravico do življenja

Horst Hafner kongres 2015_2Spoštovana vodstva lokalnih odborov SMC!

Večini od nas se je že zgodilo v preteklosti, da smo se znašli v nezavidljivem položaju, ko smo morali sprejeti pomoč svojih družinskih članov, prijateljev ali celo popolnoma neznanih ljudi. Velikokrat smo se zatekli k različnim dobrim ljudem, ki jih morda niti nismo poznali, vendar smo verjeli, da nam bodo ponudili roko ali ramo za naše bolečine in težave, v katerih smo se znašli. Danes imamo pred seboj popolnoma drugačno zgodbo – »begunce«, ljudi iz nekega popolnoma »drugega sveta«, ki bežijo pred bajoneti, pred brzostrelkami, ki bežijo pred smrtjo. Pogosto ne bežijo sami, temveč s svojimi otroki, ki so morda šele pred nekaj dnevi prišli na svet. Ne glede na to, od kod prihajajo, so to ljudje – ljudje, ki imajo pravico do življenja. Ljudje, ki so se znašli na razpotju, med življenjem in smrtjo, in so pripravljeni početi marsikaj, da preživijo. Odločili so se zadnji poizkus – za beg pred nečim, česar se vsi bojimo.

Vsak od nas ima pravico, da si o beguncih ustvari svoje mnenje. Nekateri vidijo v njih špekulante, celo zločince, drugi intelektualce, a to niti ni pomembno – pomembno je dejstvo, da gre za ljudi. Za ljudi, ki imajo pravico do življenja, in ki so pripravljeni žrtvovati vse – tudi tisto, kar imamo mi za svetinjo – svojo domovino. Zapustili so vse, ki so jim dragi: starše, prijatelje, vse, kar so v življenju ustvarili in se podali v neznano. Mnogi so bitko že izgubili, na morju, na dolgi poti, v kamionih. V 21. stoletju smo žal še vedno priča zlorabam. Posamezniki nemoč beguncev in stisko izkoriščajo v svojo korist, za nizko vsoto denarja jih zavestno ali podzavestno uničujejo ali celo ubijajo. Na tej točki se sprašujem, kolegice in kolegi SMC, ali lahko mirno gledamo na to? Še posebej kot član stranke SMC, v dobra dejanja katere me je prepričal moj in vaš predsednik, dr. Miro Cerar. Citiram: » Bodimo človek človeku prijatelj. Pomagajmo mu tam, kjer mu lahko.« To je sporočilo, za katerega je vredno, da vztrajamo.

V naslednjih dneh, tednih in mesecih bomo priča prihodu ljudi, ki jih imenujemo »begunci«, da se bodo krajši ali daljši čas zadržali v našem prostoru. Sprejmimo jih z razumevanjem, nasmehom in toplo besedo. Nikdar ne vemo, kdaj bomo mi tisti, ki bomo bežali – ne nujno pred brzostrelkami in bajoneti – lahko pred naravnimi ali drugimi katastrofami. V času med prvo in drugo svetovno vojno se je bilo veliko primorskih družin primoranih odseliti v sosednje države, kjer so jih kljub veliki revščini sprejeli z odprtimi rokami. Ne pozabimo, tudi mi smo lahko begunci in tudi mi bomo morda kdaj potrebovali pomoč.

Lahko, da se bodo begunci zadržali v vašem kraju, morda v bližini vaših domov. V vsakem primeru je država, torej mi vsi, odgovorna, da olajša pot tako materam in otrokom kot tudi mlajšim in starejšim možem, ki so si upali podati v neznano. In sedaj vas, spoštovane kolegice in kolegi, nagovarjam, prosim in rotim: bodimo drugačni! Bodimo človeški.

Ali mi je dovoljeno, da vas nagovorim, kako jih boste pričakali? Kako se boste v vašem kraju organizirali, da jih olajšamo stisko, težave. Tu ni enotnega recepta. Tukaj je pomembna vaša pripravljenost, inovativnost. Tukaj jim je pomembno omogočiti in približati novo upanje v življenje, ki je pred njimi. V ta namen vas vljudno naprošam, da se znotraj lokalnih odborov organizirate tako, da zadolžite posamezne organizatorje za tovrstno delovanje. Da vsak na svoj način prispeva tisto, čemur se lahko odreče. Ti ljudje poleg vašega toplega sprejema seveda potrebujejo tudi materialne dobrine. Skupaj se bomo dogovorili, kdaj kako in kje bomo pomagali. Predvidoma pa se bomo lotili zbiranja stvari, organizacije pomoči, zato mi dovolite, da vas že vnaprej spomnim, česa vsega so potrebni begunci in boste doma pregledali, kaj imate.

– Otroci potrebujejo igrače, knjige, zvezke, barvice in pisala. Morda tudi kakšno sladkarijo.
– Oblačila, posteljnina.
– Bliža se zima, ki je niso navajeni – potrebujejo odeje, spalne vreče in šotorke.
– Potrebujejo podporo in toplo besedo: gotovo je v naših vrstah veliko strokovnjakov na področju psihologije, zdravstvenih delavcev.
– Bližajo se tudi božični in novoletni prazniki: srca otrok bi gotovo zaigrala ob predstavah umetnikov in gledališčnikov.
– Večinoma so drugih veroizpovedi – zato jim lahko omogočimo obrede.
– Potrebno je iskati tudi druge oblike pomoči – seveda ob strokovni podpori tistih institucij, ki so za tovrstno problematiko pristojne.
– Nenazadnje: potrebne so vse vaše inovativne ideje in predlogi, za katere vas vljudno naprošam, da nam jih posredujete.

Stranka SMC v torek, 8. septembra 2015, ob 18. uri v Maxi klubu v Ljubljani organizira prvo delovno omizje SMC »Za solidarno Evropo – pomagamo beguncem«, ki ga bo vodil poslanec Saša Tabakovič. Na delovno omizje smo povabili predstavnike humanitarnih in drugih nevladnih organizacij, poslanke in poslance, kolegice in kolege v strokovnih službah poslanske skupine in predstavnike pristojnih ministrstev.

Vas pa, spoštovane predsednice in predsedniki lokalnih odborov SMC, vljudno naprošam, da se omizja udeležite v čim večjem številu in tvorno sodelujete s svojimi predlogi, kot ste vedno doslej.

Iskreno se Vam zahvaljujem za vsako vašo dobro gesto. V kolikor sem uspel prepričati koga izmed vas, je to majhen, a gotovo korak v pravo smer člana stranke SMC kot tudi družine SMC.

Z vsem spoštovanjem,
Horst Hafner,
namestnik generalnega sekretarja SMC