Naložbe v likovna dela bodo po novem obvezni del investicij v javni prostor

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki ga je v parlamentarno obravnavo danes posredoval predsednik parlamentarnega odbora za kulturo dr. Dragan Matić, predvideva obvezni delež za nakup likovnih del, ki ga bodo morali odmeriti investitorji obnov in novogradenj v javnem prostoru ali interesu. Gre za rešitev, ki jo že dolgo poznajo nekatere evropske države, oktobra pa naj bi jo sprejeli tudi pri nas.

Prvopodpisani pod novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturo dr. Matič, je v izhodiščih za pripravo novele izpostavil dejstvo, da je bilo kultiviranje javnega prostora že od osamosvojitve naprej deležno skromne podpore, tako na državni kot lokalni ravni. Novela po vzoru nekaterih drugih evropskih držav (Norveška, Italija, Nemčija, Velika Britanija…), ki so uzakonile shemo obveznega deleža za umetnost in s tem pomembno vplivale na porast trga likovnih umetnin. S podobnimi idejami smo se po Matićevih besedah »srečevali tudi v Sloveniji, že od leta 2005, žal pa so vsi dosedanji poskusi uzakonitve takega sistema financiranja umetnosti neslavno propadle«. Tokratni noveli kaže bistveno bolje, saj ji je podporo že zagotovila največja vladna stranka, SMC, svoj podpis pa je dodal tudi poslanec DESUS-a dr. Primož Hainz.

Novela predvideva 1,25-odstotni delež za naložbe v likovna dela za prenove ali novogradnje v vrednosti do 10 milijonov evrov oziroma 1-odstotni delež za višje vrednosti. Novela, ki je usklajena s pristojnimi ministrstvi (za kulturo, javno upravo in finance) obeta – glede na trenutno stopnjo javnih investicij – med 5 in 10 milijonov evrov investicij v likovna dela na letni ravni.

Med pozitivnimi učinki ukrepa, izpostavlja dr. Matić vzpostavitev aktivnejšega trga slovenskih likovnih del, stabilnejše razmere za delo in življenje likovnih ustvarjalcev, večjo kultiviranost javnega prostora in višjo vrednot javnih objektov. »Pričakujemo pa tudi pozitivne učinke v smeri nove kvalitete bivalnega okolja, spodbujanju in promociji arhitekture, umetnosti, dediščine in krajinske arhitekture in kulturnega turizma.«
Po mnenju prvopodpisanega pod novelo zakona so »najbolj socialno izpostavljeni na področju kulture ravno likovni umetniki, ki bodo s tem ukrepom dobili dodatno možnost za delo in preživetje, prav tako pa to velja tudi arhitekte, ki predstavljajo kar tretjino samozaposlenih na področju kulture.«