Nagovor poslanca in predsednika odbora DZ za kulturo dr. Dragana Matića ob kulturnem prazniku

Nagovor poslanca in predsednika odbora DZ za kulturo dr. Dragana Matića ob kulturnem prazniku

Spoštovani,

ko slavimo spomin na Franceta Prešerna ob 168. obletnici njegove smrti, si moramo priznati, da nam tudi po tolikem času njegovi življenjski ideali, vkovani v dovršenost njegovih verzov, ostajajo še kako aktualen kažipot! Predvsem politiki bi se morali Prešernovih nazorov večkrat spomniti. Prešeren je bil domoljub. Tako zelo dobro se je počutil med »svojimi Slovenci« in ustvarjanje zanje in v maternem jeziku mu je bil tak izziv, da se je odrekel udobnemu življenju intelektualca in pesnika, ki bi lahko ustvarjal v nemškem jeziku ter ob tem požel neprimerno večjo materialno blaginjo, slavo in priznanje. Raje je izbral trnovo pot postavljanja temeljev literature majhnemu narodu brez državnosti. Narodu, ki je živel razdeljen na mnogotere upravne enote. Narodu, ki se je v Prešernovem času še spraševal, kakšen je pravzaprav njegov skupni jezik in katero pisavo naj izberejo, da jo bodo sprejeli tako rojaki pod Alpami kot tisti ob Dravi in Muri. Narodu, ki še ni bil prepričan, ali je sploh narod ali pa le del večje južnoslovanske nacije. Narodu, ki se je šele začel prebujati in zavedati samega sebe. Narodu, za katerega je celo Prešernov osebni prijatelj in znameniti poet, kranjski Nemec Anton Alexander Auersperg izjavil, da je njegov jezik manjvreden in da so največja svetovna dela, kot so na primer Homerjeva Iliada ter Shakespearov Hamlet, neprevedljiva v slovenski jezik. Tako nelogičnega stališča in ravnanja Franceta Prešerna mnogi njegovi sodobniki niso mogli razumeti. In še danes imamo nemške zgodovinarje, ki te Prešernove po njihovem videnju »nacionalistične« drže ter odklanjanja, da bi se priklonil mogočni nemški kulturi in se utopil v njej … ne razumejo in še vedno, po dobrem stoletju in pol celo obsojajo.

Pa vendar je pomembno poudariti še drugo razsežnost Prešernovega genija. Njegova svobodomiselnost, humanizem in internacionalizem, vera v bratstvo in nujnost sožitja vseh narodov so načela, ki so v njegovih delih na izviren in nerazdružljiv način prepletena z ljubeznijo do slovenstva. Prav posebej je France Prešeren verjel v človekove pravice. Na to v svojih delih opozarja priznani literarni zgodovinar in akademik Boris Paternu, ki med drugim izpostavlja delo pomembne osebnosti francoske in ameriške revolucije Thomasa Paina z naslovom »Rights of man« oz. človekove pravice iz leta 1791, ki ga je Prešern imel v svoji osebni knjižnici. Gre za delo, ki je pomenilo radikalni vrh takratnega evropskega svobodoumja in ki je v precejšnji meri vplivalo na Prešerna. Prešeren se je tako v svojih pesmih kot tudi na življenjski poti večkrat obregnil ob krivice takratne dobe: dedne aristokratske privilegije, reakcijo, nedemokratičnost političnega sistema, nazadnjaštvo in klerikalizem.

Da ima naša himna Zdravljica skoraj zagotovo zaledje tudi pri Thomasu Painu vidi akademik Paternu v radikalnem tonu uporništva, ki ga je Prešeren nameril zoper zatiralce prostosti. Paternu izpostavlja – cit.: »V Zdravljici, kjer je odprl široke razglede v prihodnost slovenskega naroda, je še nekaj Boga, nikjer pa cesarja, kar je moralo biti v takratnih razmerah zelo opazno. Drugo, še bolj razvidno stičišče z avtorjem Človekovih pravic, je mogoče v Prešernovem razmerju do vojne in miru. Njegova vizija slovenske prihodnosti je zunaj vojnih prividov in zgodb. Je utopija mirnega, enakopravnega in prijateljskega bivanja vseh narodov sveta, zrasla iz gesel francoske revolucije: o enakosti, svobodi in bratstvu. Tretje dotikališče med Painom in Prešernom pa bi se dalo uzreti v njunem antropocentričnem etosu, v dobrem človeku, ki je del njegove narave same. V sklepni vrh Zdravljice je Prešeren postavil zaupanje vsem, ki »dobro v srcu mislijo«.«

Ob slovenskem kulturnem prazniku bi si želel, da bi tudi v naši dobi vsi skupaj ostali oz. postali ljudje, ki dobro v srcu mislimo. Da smo pravi sledilci Franceta Prešerna in idej, vtkanih v verze naše himne, in da poleg ljubezni in skrbi za varnost ter blaginjo slovenskega naroda ohranimo tudi humanizem in načela varstva človekovih pravic.

Želim vam ponosen kulturni praznik!