Na zasedanju COSAC v Luksemburgu tudi naš poslanec Kamal Izidor Shaker z govorom o politiki širitve Evrope

Delegacija Odbora za zadeve Evropske unije se od 29. 11. do 1. 12. 2015 v Luksemburgu udeležuje LIV. plenarnega zasedanja COSAC, Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve. Delegacijo sestavljajo predsednik Odbora in naš poslanec Kamal Izidor Shaker ter podpredsednika Jožef Horvat in Marinka Levičar. Na dnevnem redu zasedanja so ob proceduralnih zadevah bile še teme o evropski agendi o migracijah, strategiji za enotni digitalni trg za Evropo in politiki širitve Evropske unije, kjer je bil eden od uvodnih govornikov tudi predsednik Odbora Shaker.

V  svojem govoru je opomnil, kako se je Slovenije pred enajstimi leti skupaj s še devetimi državami pridružila Evropski uniji: “Prva leta tega stoletja so bila polna navdušenja, velikih načrtov, ambicioznosti. Hkrati sta bili poglobitev in širitev Unije nekakšni sestri dvojčici, saj sta bili obe razumljeni kot ključna dejavnika za »služenje« Unije njenim državljanom ter za njeno uveljavitev na globalni ravni. Toda kmalu po širitvi 2007 se je začelo govoriti o širitveni »utrujenosti«.”

“Pogosto slišimo, da je politika širitve najuspešnejša zunanja politika Unije. Upam si trditi, da ima Unija kot gospodarski in politični akter še vedno privlačno moč za tiste evropske države, ki še niso njene članice, a si to želijo postati,” je dejal Shaker, a vseeno dodal, da je  zaradi kriz, skozi katere gre Unija in v katerih se ne znajde ravno najbolje, ta privlačna sila manjša, kot je bila v času pridruževanja držav, ki so članice postale v prvem desetletju tega stoletja. Poudaril je, da je v preteklosti poleg politične volje na vseh straneh k uspehu in verodostojnosti politike širitve pomembno prispevalo dejstvo, da so bila merila za članstvo jasno določena: “Če so pravila igre – v tem primeru merila, ki jih je treba izpolniti za članstvo – jasna, potem je tudi sam proces pregleden in verodostojen – za države članice in za države kandidatke.”

Poslanec Shaker je izpostavil čas pristopanja Slovenije k Evropski uniji in poudaril, da so bila zahtevana merila zelo pomembno gonilo za vse potrebne gospodarske, politične, socialne in ostale reforme v naši državi: “Proces tranzicije v “evropsko” družbo bi bil verjetno počasnejši, morda bi marsikdaj lahko šel tudi v smer, ki bi postavitev Slovenije kot demokratične, pravne in socialne države s tržnim gospodarstvom lahko upočasnil. Izvedene reforme na vseh ravneh so bile seveda nujne zaradi Slovenije same in bi jih morali slej kot prej izvesti tudi, če ne bi postala članica Unije.”

Zaključil je, da lahko širitev razumemo tudi kot priložnost za Evropo in za njeno učinkovitejše soočenje z aktualnimi in prihodnjimi globalnimi izzivi: “Če pogledamo letošnjo širitveno strategijo, ki jo je nedavno objavila Komisija, se ni veliko spremenilo. Vsi tisti izzivi, s katerimi so se morale soočiti nekdanje države kandidatke in zdajšnje članice, ostajajo podobni.”

Ob koncu zasedanja bodo udeleženci sprejeli prispevke in sklepe, ki bodo poslani predsednikom glavnih institucij Evropske unije.