Na pobudo naših poslancev Andreje Potočnik in Kamala Izidorja Shakerja je v DZ potekala javna razprava o TTIP, Shaker: TTIP da, vendar ne za vsako ceno

V Državnem zboru je danes, v petek, 27. maja 2016 potekala javna predstavitev mnenj o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb med EU in ZDA (TTIP), katerega namen je bil pridobiti mnenja strokovne in zainteresirane javnosti glede sporazuma. Javno predstavitev mnenj sta vodila pobudnika, Andreja Potočnik in Kamal Izidor Shaker, predsednika odborov za gospodarstvo in zadeve EU, sodeloval pa je tudi poslanec mag. Bojan Krajnc, poročevalec poslanske skupine SMC za TTIP.

Vabilu so se odzvali številni gosti iz vlade, gospodarstva, nevladnega sektorja, univerz in drugi, o poteku pogajanj je poročal, nato pa odgovarjal na vprašanja Hiddo Houbn, namestnik glavnega pogajalca za TTIP pri Evropski komisiji.

Evropska unija je največji gospodarski partner ZDA, ZDA pa so največji gospodarski partner Evropske unije. Skupni trg ZDA in EU znaša 800 milijard evrov in 820 milijonov potrošnikov. Gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in ZDA je torej zelo intenzivno, njuni gospodarstvi pa predstavljata skoraj polovico svetovnega BDP in tretjino svetovne trgovine.

6G3A1407TTIP

Pogajanja o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb med EU in ZDA (TTIP) so se začela junija 2013 z veliko politično podporo na obeh straneh, saj sta EU in ZDA ocenili, da bi ta sporazum njun gospodarski položaj pomembno okrepil, uspešno zaključena pogajanja pa bi lahko ustvarila tudi največje prostotrgovinsko območje na svetu.

Dve leti po začetku pogajanj je sporazum TTIP v javnosti pričel vzbujati številne pomisleke, ki jih je mogoče pripisati slabi obveščenosti in nepreglednosti pogajanj ter strahu pred znižanjem evropskih standardov in s tem tudi zmanjšanju nivoja varstva potrošnikov. Zato so pogajanja o TTIP odprla javno razpravo tako v Sloveniji kot tudi v ostalih državah članicah EU in v ZDA.

Stališče poslanske skupine je v razpravi povzel Kamal Izidor Shaker: »Sporazum TTIP je usmerjen v povečanje obsega trgovine in naložb med EU in ZDA, posledično pa lahko slovenskim, evropskim in ameriškim podjetjem omogoča, da svoje proizvode, storitve in investicije ponujajo na globalno odprtem trgu. S sklenitvijo sporazuma naj bi se odpravilo večino trgovinskih ovir in carin med partnericama, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast. S tem bi se tudi sprostil neizkoriščeni potencial pravega čezatlantskega trga, ki bo ustvaril nove gospodarske priložnosti za ustvarjanje delovnih mest z boljšim dostopom do trga in večjo regulativno združljivostjo ter tlakoval pot za svetovne standarde.«

Povzel je temeljno izhodišče: »v SMC podpiramo pogajanja o sporazumu TTIP, v katerih pa bodo morali naši pogajalci ravnati previdno in zastopati interese tako Republike Slovenije kot tudi vseh ostalih držav članic EU. Pri tem se zavzemamo za čim večjo transparentnost in preglednost pogajanj ter čim večjo vključenost zainteresiranih javnosti v pogajanja tako, da bo mogoče v Sloveniji z vsebino sporazuma pravočasno seznaniti stroko, državljane in civilno družbo ter opraviti široko javno razpravo, tako kot ena izmed njih poteka tudi danes.

Zelo si prizadevamo za zavarovanje visokih evropskih in slovenskih standardov vendar menimo, da je odprava regulatornih ovir možna le pod pogojem, da spremembe ne bi zahtevale nižanja obstoječih standardov, še posebej na področju zaščite zdravja ljudi in živali, varstva okolja, delavskih in socialnih pravic ter varnosti, kar je ob svojem nedavnem obisku v Državnem zboru RS zagotovila tudi evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, ki je hkrati tudi glavna politična pogajalka Evropske unije o sklenitvi TTIP. Na področju prehranske varnosti, kjer obstajajo precejšnje razlike med EU in ZDA, pa se zavzemamo, da se pri presojanju o ustreznosti predpisov ohrani možnost uporabe previdnostnega načela, upošteva omejitve glede gensko spremenjenih organizmov ter ne zmanjšuje nivoja varstva potrošnikov.«

TTIP

SMC je že v preteklosti izrazila pomisleke glede spornega mehanizma za reševanje sporov med investitorji in državami (ISDS), ki je bil zaradi nasprotovanja tudi nadomeščen z ICS (oz. z bilateralnim investicijskim sodiščem), saj so investicije med RS in ZDA v zadostni meri že zaščitene v okviru pravnih inštrumentov Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

V nadaljevanju je še poudaril: »V PS SMC si prizadevamo, da morata biti tako Vlada RS kot tudi Državni zbor RS dobro seznanjena s potekom pogajanj, zato vseskozi opozarjamo, da je Vlada zaradi večje transparentnosti dolžna seznanjati Državni zbor z vsemi nadaljnjimi izsledki analiz odpiranja novih poglavij in skuša zagotoviti hiter dostop do pogajalskih izhodišč in dokumentov. Ob tem pa je pomembno, da so tudi slovenska podjetja čim bolje obveščena glede področij in obsega učinkov sporazuma TTIP na njihovo področje gospodarskega delovanja.

Spodbujamo študije, ki so bile pripravljene s ciljem prikazati učinke sporazuma TTIP na posamezne države članice EU in ZDA. Ob tem pa si prizadevamo, da Vlada po zaključku pogajanj in objavi neprečiščenih besedil pripravi uradno analizo in oceno sporazuma TTIP, ki bo prikazoval, kakšni bodo pravni, gospodarski, socialni in drugi učinki in vplivi tega sporazuma na Republiko Slovenijo.«

Kamal Izidor Shaker je zaključil z besedami: »nismo odvetniki tega sporazuma, ampak smo odvetniki naših državljank in državljanov Republike Slovenije. Zato si tudi prizadevamo, da se TTIP obravnava kot sporazum v deljeni pristojnosti Evropske unije in držav članic ter da ga mora posledično ratificirati tudi Državni zbor RS, saj bi bila s tem nacionalnim parlamentom dana potrebna neposredna moč in legitimnost v odločanju o uveljavitvi sporazuma TTIP.«