Omizje: “Za solidarno Evropo #pomagamo”: NVO – tudi pomoč mora biti organizirana

Na delovnem omizju SMC “Za solidarno Evropo #pomagamo” so predstavniki humanitarnih in drugih nevladnih organizacij izpostavili, da je tudi pomoč potrebno organizirati in da so se pri reševanju begunske krize tudi sami povezali in delujejo usklajeno. Na omizju so sodelovali članice in člani SMC in predstavniki NVO, ki so predstavili načine, kako naj se lokalna mreža stranke vključi v pomoč beguncem. Lokalni odbori bodo v prihodnjih dneh svoje članice in člane seznanili s pripravami, ki že potekajo po Sloveniji, in oblikovali načrte pomoči v svojem okolju ter seznam prostovoljcev, občinske svetnice in svetniki pa bodo spodbudili aktivnost v občinah za sodelovanje s humanitarnimi in nevladnimi organizacijami.

Predsednik DZ in podpredsednik stranke SMC dr. Milan Brglez je uvodoma na omizju, ki ga je vodil poslanec Saša Tabaković, poudaril, da si v tej situaciji delimo del odgovornosti, zato je tudi prav, da smo solidarni. Je pa izpostavil: »Humanitarnost ne more biti sistemska rešitev, saj humanitarnost nadomešča odsotnost sistema.«

Vodja poslanske skupine SMC in podpredsednica stranke dr. Simona Kustec Lipicer se je dotaknila vidika humanitarnosti in solidarnosti tako na nivoju države kot na nivoju posameznika: »Država ne sme in ne more biti tista, ki sama in edina najde rešitev. V tem smislu pozdravljam ta pozitiven odziv, ki ste ga tako lokalne skupnost kot nevladne in humanitarne organizacije podale.«

Generalni sekretar stranke dr. Erik Kopač je predstavil trenutne aktivnosti na področju priprave morebitnega prihoda večjega števila beguncev in uvodoma predstavil in pojasnil različne termine, ki se pojavljajo v javni razpravi o tem. “Ko govorimo o varnosti ne smemo imeti v mislih le varnosti tistih, ki tam živijo, ampak tudi varnost tistih posameznikov, ki iščejo boljši jutri za sebe,” je dejal dr. Kopač.

Namestnik generalnega sekretarja Horst Hafner je pojasnil, zakaj smo se v SMC odločili, da pomagamo pri prostovoljni akciji po vsej Sloveniji in uporabimo potencial lokalnega okolja. »Ne gre samo za materialne dobrine, prepričan sem, da smo tem ljudem sposobni ponuditi tudi prijazno besedo,« je poudaril.

Omizja so se udeležili predstavniki šestih največjih nevladnih organizacij: Nevenka Lekše z Rdečega križa, Imre Jerebic s Karitasa, Neža Kogovšek Šalamun z Mirovnega inštituta, Tomaž Bergoč z Unicefa, Tereza Novak s Slovenske filantropije in Nataša Posel z Amnesty International Slovenija. Bili so enotni, da mora Slovenija pomagati in da je nujno potrebno vzpostaviti usklajeno in organizirano sodelovanje med vsemi, ki nudijo pomoč.

Nevenka Lekše z Rdečega križa je izpostavila, da naj bo ob vseh zakonih in resolucijah človek na prvem mestu, in da se na Rdečem križu pripravljajo v sodelovanju z vlado, ki pa mora prevzeti tudi svojo vlogo. »Z našimi prostovoljci in mrežo 56 območnih organizacij smo se na sestankih že začeli pogovarjati in usposabljati, kako do teh ljudi, ki jih sedaj še spremljamo preko televizije, pristopiti na človeški način jim pokazati, da so dobrodošli, in da smo jim prebivalci te države pripravljeni pomagati,« je dejala. Potrebovali bodo higienske pripomočke, plenice, tudi mleko ali mleko v prahu, saj tega v skladiščih nimajo. Oblačil ta trenutek ne zbirajo. Svoje prostovoljce usposabljajo tudi za prvo in laično psihosocialno podporo, ki ji bodo ljudje, ki bodo prispelo, potrebovali.

Imre Jerebic s Karitasa je prav tako izrazil zadovoljstvo, da so se del mreže pomoči, izpostavil pa je, da brez pomoči lokalnih skupnosti ne bo šlo. »Sem zagovornik manjših skupnosti in menim, da se večji begunski centri oziroma integracijske enote ne bodo obnesle. Naše izkušnje so, da je v malih skupinah integracija lažja in učinkovitejša,« je o organizaciji in morebitni nastavitvi beguncev pojasnil Jerebic. Dodal je še en pomemben vidik, in sicer skupino prevajalcev, ki so pripravljeni pomagati pri prvem stiku z ljudmi, ki bodo prispeli. V trenutku, ko bi prispela večja skupina, je izrazil pričakovanje, da bo »vlada poskrbela za tovornjak vode, kruha, mleka«, ki ga bodo lahko s svojimi prostovoljci razdelili.

Tomaž Bergoč z Unicefa se je dotaknil krize empatije in solidarnosti, ki se odvija na nekaterih območjih. Poudaril je, da so med begunci otroci, veča se delež družin z otroki: »Če je bilo v začetku leta 10 do 15 odstotkov žensk in otrok, je ta odstotek sedaj večji – 40 odstotkov.« Izpostavil je obravnavo otrok, saj mora biti vsak postopek z njimi v njihovem najboljšem interesu, zato je pomembna prisotnost izobraženih strokovnjakov. Tudi on je izrazil zadovoljstvo, da so se organizacije povezale v koalicijo, saj tako ne bo prišlo do podvajanj: »Prav je, da se pomaga, ampak pomagati je treba organizirano.«

Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta je povedala, da se tudi sami pridružujejo vsem akcijam, ki se odvijajo in da se pomoč odvija koordinirano. »Sami se usmerjamo predvsem na spremljanje situacije, zlasti na področju politik. Kakšen je odziv slovenske države in Evropske unije ter hkrati na osveščanje medijev in javnosti,« je pojasnila. To je zelo pomembno pri boju proti sovražnemu govoru, saj so nekateri ljudje neinformirani ter posledično prestrašeni. Izpostavila je tudi, da so ljudje, ki so sedaj na poti, v velikem deležu izobraženi, zato je pomembno, da imajo dostop do informacij, spleta ter kasnejše možnosti vključevanja v nadaljnje izobraževanje.

Tereza Novak iz Slovenske filantropije je dejala, da je koordinacija nujna, in da je treba ljudem, ki želijo pomagati, predstaviti načine, kako se lahko aktivirajo. Pomembna je integracijska politika, velika pozornost moram biti usmerjena na otroke brez spremstva, saj so potencialne žrtve trgovine z ljudmi: »Potrebno je najti način, kako jih lahko uspešno integriramo, od vstopa v šolo in kasneje, da ne bodo doživljali stisk.«

Nataša Posel iz Amnesty International Slovenija je izrazila zadovoljstvo nad odzivom vlade: »Pohvalno je in ponosni smo, da je stališče naše vlade solidarnost in humanitarnost, moramo pa videti, kaj to pomeni in v kaj se bo izteklo.« Poudarila je, da bo odvisno od države, v kakšni meri bodo lahko državljani, ki želijo pomagati, v tem uspešni in učinkoviti.

V razpravi so NVO, ki zbirajo potrebščine, izpostavile problem, ki se pojavlja pri zbiranju oblačil. Zalog oblačil je trenutno dovolj, se pa pri zbiranju pogosto zgodi, da ljudje prinesejo oblačila, ki niso primerna, dobro ohranjena, oprana, zato prosijo, da smo pri izbiri stvari, ki jih podarjamo »čuteči, in da podarimo to, kar je za nas še uporabno«. Neuporabnih oblačil je pogosto tudi do dveh tretjin. V Srbiji na primer zaradi teh težav sprejemajo le nova oblačila.

Predsednik Lokalnega odbora SMC Brežice Tomislav Jurman je predstavil vzdušje v eni izmed obmejnih občin: »Zame je najlepše sporočilo in potrdilo, da je človeški vidik razmišljanja že mobiliziran.« Dejal je, da imajo v občini že nekaj izkušenj z begunci iz bližnje zgodovine in verjamejo, da bodo ustrezni organi delovali tako, kot je treba. Poudaril je izjemen pomen občine, ki mora biti aktivna, združevati in povezovati ter najti skupen dogovor, kako se organizirati in znebiti nepotrebnega strahu.

Eva Černigoj, predsednica Lokalnega odbora SMC Logatec, je pozdravila pogovor in predstavitve NVO, od katerih je dobila veliko odgovorov na vprašanja, ki se pojavljajo v njenem okolju. Logatec je namreč ena izmed možnih lokacij nastanitve beguncev. Opozorila je na različne informacije, ki se pojavljajo v medijih, saj to povzroča zmedo v javnosti in strah, zato so se že aktivirali na lokalni ravni in govorili z županom in ostalimi. Povedala je, da je SMC na lokalni ravni pozval župana k sklicu informativne seje, da bi te načrte, ki jih je vlada na državni ravni že pripravila, predstavili tudi ljudem in jih tako pomirili.

 

 

 

Oglejte si fotogalerijo na naši Facebook strani