Ministrstvo za javno upravo ob obisku vlade v Obalno-kraški regiji

Ministrstvo za javno upravo v Obalno-Kraški regiji izboljšuje prostorske pogoje za delo zaposlenih v različnih organih javne uprave, združuje organe na enem mestu, s čimer skrbi za učinkovito in gospodarno ravnanje s stvarnim premoženjem države, državljanom pa omogoča dostopnejše storitve. Izpostavimo lahko tudi odlično sodelovanje z občinami.

Izboljšanje prostorskih pogojev za uslužbence in stranke

Nov Upravni center Koper: junija 2020 je Ministrstvo za javno upravo dokončno uredilo prostore novega, moderno urejenega Upravnega centra Koper na Piranski cesti 2 v Kopru. V stavbo se je preselilo 9 državnih organov, s čimer je Upravni center Koper postal največji center državnih organov v zahodni Sloveniji. Vrednost investicije je več kot 13,5 milijonov evrov. Z vzpostavitvijo upravnega centra smo na eni strani uporabnikom omogočili, da lahko več storitev opravijo na isti lokaciji, na drugi strani pa dolgoročno rešili prostorske potrebe za poslovanje državnih organov v tem delu Slovenije. Pred selitvijo so bili ti namreč razpršeni po Kopru, v energetsko potratnih stavbah, z visokimi obratovalnimi stroški.

Selitev Uprave za pomorstvo v nove prostore: marca 2020 se je uprava preselila v nove, moderno opremljene prostore v lasti Republike Slovenije v velikosti 1.188 m2 na naslovu Kopališko nabrežje 9 v Kopru. V novem sodobnem kontrolnem centru je nameščena nova oprema, financirana iz kohezijskih sredstev, ki je bistveno dopolnila sistem nadzora na morju.

V letih 2020 in 2021 smo prenovili prostore tržne in delovne inšpekcije, Uprave za javna plačila in Uprave za probacijo na naslovu Pristaniška 10 v Kopru, dve etaži v velikosti 850 m2, ki sta v lasti Republike Slovenije (preureditev pisarn na več manjših, obnova elektro inštalacij in razsvetljave…).

Digitalizacija

Redno nadgrajujemo in posodabljamo računalniško in strežniško opremo upravnih enot. V letošnjem letu smo pričeli z uvedbo enotnega informacijskega sistema Krpan za podporo delu z dokumentarnimi gradivom na upravnih enotah. Gre za zamenjavo temeljnega informacijskega sistema, ki ga uporablja prav vsak zaposleni na UE. Za upravne enote Obalno-Kraške regije je uvedba načrtovana decembra 2021.

Z elektronskimi postopki prispevamo k digitalizaciji poslovanja občin. Na portalih eUprava in SPOT omogočamo oddajo elektronskih vlog na občine, ki so svoje vloge že prilagodile možnosti, da jih občani lahko oddajo elektronsko.

Lažja dostopnost upravnih storitev

Za lažjo dostopnost upravnih storitev (predvsem zaradi preprečevanja širjenja okužb z virusom covida-19) je bil na upravnih enotah Obalno-Kraške regije vzpostavljen sistem naročanja strank, na nekaterih (UE Koper) tudi dodatne klicne številke za naročanje.

Kjer je bil interes strank povečan, smo v poletnih mesecih pridobitev digitalnega potrdila ter mobilne identitete smsPASS omogočili tudi ob četrtkih, ko sicer ni uradnih ur (UE Koper, UE Piran, UE Izola).

Od junija 2021 na spletnih straneh vseh 58 upravnih enot in na spletni strani Ministrstva za javno upravo objavljamo informacije o čakalnih dobah v delovnih dnevih, in sicer za štiri najpogostejše postopke (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, smsPASS/SIGEN-CA). Za bolj obremenjene upravne enote v Sloveniji se vzpostavlja tudi klicni center za stranke.

Zaradi povečanega interesa za pridobitev elektronske identitete smo v sodelovanju z drugimi organi in lokalno skupnostjo omogočili več dodatnih začasnih prijavnih točk – v regiji je trenutno 16 prijavnih mest, kjer si prebivalci lahko uredijo svojo e-identiteto.

Dvig povprečnine občinam in Zakon o finančni razbremenitvi občin (ZFRO)

Skupno se je v tem mandatu občinam povprečnina povečala za skoraj za 60 evrov. V letu 2021 znaša 628,20 evrov. Povprečnina se je v tem mandatu povečala večkrat. Najprej aprila 2020 iz takratnih 589,11 evrov na 623,96 evrov. S podpisom Dogovora o višini povprečnine med vlado in reprezentativnimi združenji občin za leti 2022 in 2023 pa se je povprečnina zvišala na 645 evrov za leto 2022 in 647 evrov za leto 2023, kar pomeni bistveno povečanje sredstev občin. Prav tako to pomeni tudi dvig nepovratnih sredstev za sofinanciranje občinskih investicij za leto 2022 na 79,5 milijonov evrov in za leto 2023 na 79,7 milijonov evrov.

Z ZFRO smo občine finančno in administrativno razbremenili, hkrati pa so se povečali tudi nekateri prihodki občin. Zakon občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov.

Zakon, ki sicer posega v dvanajst področnih zakonov, v praksi pomeni naslednje:

Finančno razbremenitev občin. Država je med drugim od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne državljane in otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, prevzela je financiranje nalog družinskega pomočnika in financiranje nalog mrliško pregledne službe.
Povečajo se nekateri prihodki občin. Zvišuje se na primer upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki je odslej plačljiva tudi za notarje.
Občine smo administrativno razbremenili, kar bo posredno vplivalo na zmanjšanje njihovih stroškov. Tako bo na primer sprejemanje programa izobraževanja odraslih potekalo za več let skupaj, ne več nujno vsako leto, poenostavljeno je plačevanje prispevkov za določene kategorije zavarovanih oseb.
Sodelovanje na medinstitucionalni ravni – med državnimi organi in občinami je rezultat odličnega dela v okviru Delovne skupine za lokalno samoupravo.