Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc uspešno prestala interpelacijo

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v državnem zboru v nagovoru poslancem uspešno zavrnila vse očitke iz interpelacije na njeno delo in predstavila temelje slovenskega javnega zdravstvenega sistema. Zanj se bo borila, je zagotovila, dokler bo imela podporo državljank in državljanov, premiera in poslank ter poslancev. “In verjemite, za to se je vredno boriti,” je poudarila. V sklepnem nagovoru je izpostavila, da je kot ministrica odgovorna, da imajo v skladu z našo ustavno opredelitvijo in volilnim mandatom vsi državljani in državljanke enakopraven dostop do zdravstvenih storitev. Poslanci SMC so v razpravi ministrico enotno podprli: “V SMC smo za vrnitev in ohranitev javnega zdravstva enako dostopnega vsem državljanom.” Ministrico Kolar Celarc je na novinarski konferenci z ministrico podprl premier dr. Miro Cerar, na skupni novinarski konferenci na sedežu stranke pa tudi celotna poslanska skupina SMC z vodjo PS in podpredsednico stranke dr. Simono Kustec Lipicer skupaj z generalnim sekretarjem Jožetom Artnakom. V tednu pred interpelacijo so poslanci na štirih omizjih v Murski Soboti, Kranju, Postojni in Hrastniku predstavljali ukrepe in spremembe na področju zdravstva v prvi polovici mandata te vlade.

 

Ministrica Milojka Kolar Celarc v nagovoru poslancem: Vredno se je boriti za slovenski javni zdravstveni sistem

Spoštovani predsednik Državnega zbora,

cenjene poslanke in poslanci,

predsednik Vlade, kolegice in kolegi iz vlade,

državljanke in državljani,

s prav kirurško natančnostjo se nameravam lotiti odgovorov na vsakega od osmih poglavij iz interpelacije, ki jo je predlagala največja opozicijska stranka.

A uvodoma mi dovolite, da povem, zakaj sem tu, pred vami. In to ne le danes kot interpelirana ministrica, ampak zadnji dve leti, od tedaj, ko ste mi septembra 2014 na zaslišanju na odboru za zdravstvo namenili 10 glasov in tako potrdili namero predsednika vlade, da mi zaupa ta resor.

Zakaj sem torej tu, pred vami?

  • Prvič, ker smo s kolegi Stranke (tedaj še) Mira Cerarja, danes pa Stranke modernega centra, v volilni program zdravje zapisali v samo izhodišče ustvarjalne družbe – kot temeljno dobrobit kakovosti življenja.
  • Drugič, ker smo s kolegi Socialnimi demokrati in Demokratično stranko upokojencev v koalicijskem sporazumu obljubili »korektiv obstoječega zdravstvenega sistema v luči krepitve javnega zdravstva, upoštevaje njegovo finančno vzdržnost, s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti«. Zavezali smo se, »da bomo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene.«
  • In tretjič, ker s sodelavci na Ministrstvu za zdravje in z vsemi prizadevnimi zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci v slovenskem zdravstvu počnemo vse, kar je v naših močeh, da med vztrajanjem na finančni vzdržnosti in dognanji sodobne medicine najdemo dovolj manevrskega prostora za dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo.

Zato sem tu pred vami, spoštovani poslanci: ker smo bili izvoljeni z mandatom za javno zdravstvo, ker smo se koalicijsko zavezali za krepitev javnega zdravstva in ker z vsem srcem in dušo verjamem v to, da sta univerzalnost in dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev možna le ob solidarnem zagotavljanju sredstev zanje.

 

Začenjam dramatično, saj tokratna interpelacija je dramatična: a ne zaradi njenih morebitnih posledic, ampak zaradi njenih razlogov. Slovenska javnost dovolj dolgo spremlja parlamentarno politiko, da zna presoditi, kdaj je interpelacija izzvana politično, kdaj pa interesno. Tu smo v hramu politike – in politike v svoji množini,  so vedno spoštovanja vreden povod za razpravo. A če se za političnim instrumentom, kakršen je interpelacija, skrivajo parcialni in partikularni interesi, ne pa resne politike, tedaj njeno verodostojnost minirajo predlagatelji sami. Ko bom danes enega za drugim odgovarjala na vaše očitke, ne bom branila sebe, temveč politiko javnega zdravstva v Sloveniji – javnega, dostopnega in  solidarnega.

In pri vsaki točki posebej se bo razkrilo, kateremu in čigavemu interesu ne ustreza, da je ta politika javna, dostopna in solidarna.

PRVIČ, je res, da »ključna zakonodaja na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji«, ni v pripravi?

Ne, ni res! Najprej smo naredili analizo zdravstvenega sistema, da ugotovimo, kje sploh smo. Pri njej je sodelovalo več kot osemdeset strokovnjakov tako uglednih ustanov, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Observatorij za zdravstvene sisteme in politike. Drugi pomemben dokument je bila resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 Skupaj za družbo zdravja, ki ste jo marca letos sprejeli v tem Državnem zboru, in ki nam daje strateški okvir, v katero smer se bo v naslednjih desetih let zdravstvo razvijalo.

Šele na osnovi tega se je bilo mogoče zares lotiti akcijskega načrta razvoja – saj zakona ne greš pisati zato, da razvežeš strategijo, ampak da ustvariš pogoje za uresničitev načrta – in izboljšaš stanje! In zdaj smo tu: na osnovi analize, strategije in načrta pripravljamo predpise, ki bodo sprejeti v mandatu te vlade.

DRUGIČ, presodite, ali je moja »odgovornost pri vzpostavitvi in delovanju mreže urgentnih centrov v Sloveniji« vredna interpelacije ali prej pohvale?

Ko sem septembra 2014 postala ministrica za zdravje, je bil UC Brežice skoraj končan, UC Izola in UC Novo mesto sta bila pred začetkom gradnje, za UC Nova Gorica smo se še borili za sredstva, ostali UC pa so se gradili. Danes vseh 10 urgentnih centrov deluje! Projekt sem prevzela brez načrtovanega kadra in financiranja izvajanja dejavnosti. Še več, nihče od izvajalcev takrat ni opozarjal na pomanjkanje kadrov ali zahteval dodatne delovne sile.

Danes lahko rečemo, da smo z novimi urgentnim centri ustvarili 266 novih delovnih mest, ki zagotavljajo visoko kakovost zdravstvene obravnave v okviru NMP ter s tem visoko dodano vrednost v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Sredstva, namenjena nujni medicinski pomoči, se v regijah ne zmanjšujejo, ravno obratno: v splošnem dogovoru za leto 2015 smo zagotovili sredstva v višini 13,4 milijona evrov, v dogovoru za leto 2016 še dodatnih 3,1 milijona evrov.

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči je pripravila strokovna delovna skupina, v prav vseh centrih pa sva bili na predstavitvah pravilnika ali državna sekretarka ali jaz sama. Šele na naših terenskih delovnih srečanjih, ko so bili UC tik pred dokončanjem, se je prvič resno izpostavil tudi problem Pediatričnih urgentnih centrov. Prisluhnila sem pobudam in 25. marca letos ustanovila delovno skupino za pripravo priporočil za organizacijo dela v PUC.

Uspešno  pediatrična urgentna služba že deluje v  UC Celje. Naj posebej poudarim, da otroci niso za nič prikrajšani: za vse, tudi otroke, je zagotovljena NMP, ki jo izvajajo reševalne službe, zdravniki specialisti družinske medicine ter zdravniki specialisti v UC.

Ostro  zavračam insinuacije predlagateljev interpelacije, da odlagam gradnjo Urgentnega centra Ptuj. Že na vladnem obisku marca letos sem povedala vodstvu SB Ptuj, da lahko takoj začnemo s postopki gradnje UC, kot je bil načrtovan, saj smo v proračunu zagotovili 1,9 milijona evrov.

TRETJIČ, se vam res zdi, da lahko pripišete »odgovornost za slabo finančno stanje v slovenskem zdravstvu« ministrici, ki je samo v prvi polovici mandata poskrbela za povečanje sredstev za več kot 200 milijonov evrov?

Že v letu 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni. V letu 2015 smo temu namenili 57,1 milijona EUR več,  v letu 2016 pa smo povečali sredstva za 60,2 milijona EUR.

Že ves čas mojega mandata javno opozarjam, da je kriza v zdravstvu od leta 2009 znižala sredstva za izvajanje zdravstvenih programov za okoli 420 milijonov EUR. Prispevki za zdravstveno varstvo so zelo odvisni od sprememb na trgu dela. Ekonomska kriza je v Sloveniji vodila v pomembna zmanjšanja prilivov ZZZS, zaradi porasta nezaposlenosti, počasnejše rasti plač, povečanja deleža neaktivnih zavezancev, ki mesečno prispevajo manj, ter nezadostnih proticikličnih ukrepov za financiranje sistema zdravstvenega varstva.

Znano je, kje iščemo širše rešitve tega stanja – in zakaj nas hočejo odnesti z interpelacijo: zato, ker bomo preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ker bodo za zdravje prispevali tisti, ki ga s svojimi proizvodi ogrožajo (tobačni izdelki). Borim se, da bi povečali del iz integralnega proračuna za specializacije in terciarno izobraževalno dejavnost. Med tem, da se borite za pravične cilje, ki naj povečajo stopnjo solidarnosti v družbi, in tem, da vas po krivem dolžijo za podedovano finančno stanje, je razlika kot med dnevom in nočjo! Ne pozabite: v zdravstvu je 3,2 milijarde interesov. Toliko je namreč denarja za zdravstvo.

ČETRTIČ, ali se vam res zdi, da lahko »neukrepanja na področju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu« obdolžite ministrico, ki je za ta namen namenila posebna proračunska sredstva in vztraja na sistemskih rešitvah?

Dolge čakalne dobe so večplasten problem. Statistični podatki govorijo o tem, da se je stopnja nezadovoljenih potreb zdravstvenih storitev med letoma 2007 in 2014 izjemno povečala: kar za 100 %!  K temu so brez dvoma negativno prispevale tudi omejitve zaposlovanja kot posledica Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2012. Zato je treba reči – kakor pogosto opozori tudi naš predsednik vlade – da se je na prag našega mandata zvalila kepa čakalnih dob, ki se je začela valiti (vsaj) sedem let pred nastopom našega mandata, dve leti prej pa postala skoraj neobvladljivo velika.

Poleg pomanjkanja finančnih sredstev na čakalne dobe vpliva tudi pomanjkanje specialistov posameznih strok .

Pri tako težki podedovani situaciji je po svoje paradoksno, da prikaz števila vseh čakajočih in čakalne dobe lahko realno spremljamo šele v mojem mandatu, ker šele od leta 2015 zdravstveni izvajalci poročajo o vpisanih pacientih na čakalne sezname. In zato smo interpelirani! Za boljše upravljanje čakalnih dob in čakalnih seznamov izvajamo tudi pilotni projekt, ki smo ga na MZ prav tako začeli v letu 2015.

Pomembno bosta k urejenosti čakalnih seznamov prispevala tudi e-Napotnica in e-Naročanje, ki bosta januarja 2017 v celoti nadomestila papirnato. Tako bomo imeli centralni sistem naročanja, ki omogoča tudi neposredni stik napotnega zdravnika z zdravniki na sekundarni ravni.

Za poseben program skrajševanja čakalnih dob smo do konca leta 2016 zagotovili 15,9 milijona evrov. Izvajalci so sami povedali, koliko posegov lahko opravijo glede na kadrovske zmogljivosti. Izbrali smo tiste operacije in preglede, na katere ljudje čakajo najdlje, hkrati pa lahko čakanje nanje pomembno poslabša zdravstveno stanje bolnika oziroma njegovo kakovost življenja. Za to smo namenili  7,9 milijona evrov, kar pomeni 3200 posegov.

Preostalih 8 milijonov evrov pa je na razpolago za vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije na primer ultrazvok srca in obremenilno testiranje). Če bodo izvajalci zmogli vse prve preglede, ki so potrebni, bomo za to namenili dodatnih 8 milijonov evrov. Za tak znesek bodo lahko pregledali okoli 60.000 pacientov.

Spoštovani poslanci in poslanke, ali je vse to res »neukrepanje na področju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu«? Ravno nasprotno – in verjamem, da ljudje to še kako dobro občutijo, razumejo in nas podpirajo v naših naporih.

PETIČ, interpelacija me – po krivem! – obtožuje »soodgovornosti za slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in vloge pri političnem kadrovanju v javne zdravstvene zavode«.

Naše zdravstvo ni slabo! Dobro je, ker imamo dobro razvito mrežo zdravstvenih domov, ker imamo tam tudi pediatre, ginekologe, ker imamo dober sistem spremljanja nosečnosti in rojstev, ker smo med državami z najnižjo umrljivostjo novorojenčkov in umrljivostjo porodnic. Zelo hitro tudi dohitevamo države, ki imajo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu.

 

Imamo torej dober zdravstveni sistem, kar potrjujejo primerjalne študije in mednarodne ustanove. To si moramo priznati in biti na to ponosni, saj gre za rezultat dolgoletnega trdega dela mnogih naših odličnih zdravnikov in medicinskih sester, tudi mojih predhodnikov na težkem ministrskem položaju.

Zato naj ponovno pojasnim, da blagajna ZZZS ne sme izkazovati presežka odhodkov nad prihodki in se – v skladu s Paktom stabilnosti in rasti ne sme zadolževati, lahko pa zniža cene storitev. Vodstvo zdravstvene blagajne je – s soglasji Vlad RS – doslej varčevalo tako, da je neselektivno zniževalo cene zdravstvenih storitev in podaljševalo odlog plačila izvajalcem.

Zavedajoč se težkega položaja, v katerem so bili izvajalci na sekundarnem in terciarnem nivoju, smo takoj ob nastopu mandata začeli z ukrepi za sanacijo prihodkovne strani poslovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Že za leto 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni, v letu 2015 dodatnih 18,5 milijona EUR , letos pa dodatnih 37 milijonov EUR.

ŠESTIČ, podpisniki interpelacije mi pripisujete »soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu«. Ne samo, da ukrepam – borim se proti korupciji!

Kot ministrica odločno vztrajam na načelu ničelne tolerance do korupcije, zato smo v delu ministrstva ter delovnih skupinah in komisijah, v katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki predvsem s področja zdravstva, uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja ali odločanja. Tudi danes, v tem cenjenem zboru, pozivam vse, ki vedo za primere korupcije, da jih, kot veleva zakon, takoj prijavijo. Le s skupnimi močmi bomo premagali zlo korupcije.

Naj dodam, da so za ugled zdravniškega poklica v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja, ki imajo na razpolago ustrezna orodja, med drugim Kodeks medicinske deontologije Slovenije.

Ta v svojem 63. členu izrecno nalaga dolžnost ukrepanja proti zdravnikom, ki kršijo določbe kodeksa.

Pri SEDMEM očitku – da zakoni nastajajo »na podlagi političnih prioritet« – postane najbolj očitno, kako zelo različne koncepte imamo s predlagatelji interpelacije. Slovenija se je politično, na volitvah, odločila, da je javno zdravstvo nosilec zdravstvenih storitev v državi, in ljudem je treba s političnim delovanjem vlade zagotoviti, da za denar, ki ga plačujejo v zdravstveno blagajno, res dobijo potrebne zdravstvene storitve.

Le da vi, podpisniki interpelacije, pravite, da so takšne politične prioritete »v škodo bolnikov in pacientov ter zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih«.

Prav tu se morda najbolj od vseh očitkov kaže temeljna konceptualna protislovnost naših pogledov, saj med nami »poka« predvsem okrog koncesij.

 

MZ je dalo prvi osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti v javno razpravo oktobra 2015. Ta osnutek predloga zakona je vseboval sistemsko ureditev podeljevanja dovoljenj za izvajanja zdravstvene dejavnosti ter podeljevanja koncesij v zdravstvu.

Zdravniška zbornica Slovenije je v celoti nasprotovala zakonu že v fazi javne razprave predloga zakona in tudi po več usklajevanjih predlog še vedno v celoti zavrača. Svoje nasprotovanje predlogu zakona ZZS usmerja v postopek podeljevanja koncesij oziroma pooblastil za izvajanje javno financiranih zdravstvenih programov zasebnim zdravstvenim izvajalcem.

Predlog zakona določa prioriteto izvajanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe v okviru javnih zdravstvenih zavodov, ki so zato tudi ustanovljeni.

Transparentno podeljevanje koncesij v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in potrebami državljanov je eden od pogojev javnega zdravstva. Koncesije bi se morale podeljevati prek javnih razpisov, za določen čas in po določenih kriterijih. Tudi prodaje koncesij so problematične. Nenavadno je, da kdo lahko proda nekaj, kar mu je država dala brezplačno.

Zadnji, OSMI očitek, hoče mojim »dejanjem in stališčem« pripisati kot posledico kar »izgubljeno zaupanje v zdravstvene institucije države«.

Predlagatelji interpelacije mi prav nič zavito, ampak zelo neposredno očitajo »najmanj objektivno«, če ne že subjektivne odgovornosti za smrt pacienta v UC SB Nova Gorica in tragični uboj zdravnika v SB Izola.

Dogodka tudi danes iskreno obžalujem. Dosedanje javne reakcije so, upam, pokazale, kako negativno je kritična in razmišljujoča javnost sprejela poskuse nabiranja političnih točk ob teh tragičnih dogodkih. Kot ministrica sem storila vse, da se kaj takega ne ponovi.

Spoštovani, podrobnejšo zavrnitev vseh tistih očitkov, za katere mi je tu zmanjkalo časa, najdete v odgovoru na spletnih straneh Državnega zbora in ministrstva. Verjamem, da bom lahko med razpravo odgovorila na vaša konkretna vprašanja.

Za konec pa bi rada poudarila:

  • naš pravičen in solidaren sistem javnega zdravstva, posodobljen in prenovljen, bo temeljil na univerzalni košarici storitev (in ne eni za bogate in drugi za revne), kar je pogoj za enakost pri dostopu do zdravstvenih storitev;
  • naš prenovljen sistem javnega zdravstva bo moral biti dolgoročno vzdržen, saj se kot narod nadpovprečno hitro staramo, to pa prinaša večje potrebe tako po obsegu kot po zahtevnosti zdravstvenih storitev;
  • uvedli bomo del plačila zaposlenih v zdravstvu glede na učinkovitost in kakovost opravljenega dela in
  • preoblikovali bomo dopolnilno zavarovanje in ga nadomestili s pravičnejšimi dajatvami.

Na teh štirih točkah stoji ali pade slovenski javni zdravstveni sistem.

Na teh štirih točkah stojim ali padem tudi jaz. Borila se bom zanje, vse dokler bom imela za to zavezništvo državljanov in državljank, zaupanje predsednika vlade in večinsko podporo vašega spoštovanega zbora.

In verjemite, za to se je vredno boriti!

 

Premier Cerar na novinarski konferenci podprl ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc

»Nadaljevali bomo po začrtani poti do boljšega slovenskega zdravstva za vse državljanke in državljane«, je na novinarski konferenci zatrdil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. »Ministrica Kolar Celarc uživa mojo polno podporo, saj je prava oseba na pravem položaju, da skupno vizijo boljšega slovenskega zdravstva uresniči za vse nas«, je dodal premier dr. Cerar.

Premier dr. Cerar je izpostavil, da ima ministrica Kolar Celarc »izobrazbo in strokovne izkušnje, da lahko odpravi ovire, s katerimi se sooča naš zdravstveni sistem. Tekom svoje kariere je podrobno spoznala naš zdravstveni sistem in ko sem jo imenoval za zdravstveno ministrico, sem vedel, da bo izboljšala življenja naših državljank in državljanov ter izboljšala zdravstveni sistem, da bo takšen, kakršnega si zaslužimo«.

Predsednik vlade dr. Cerar je opozoril, da »moramo obravnavati moramo naš zdravstveni sistem takšen, kakršen je. Prav je, da smo kritični do napak in slabih praks, toda prav tako je prav, da znamo pohvaliti tisto, kar je dobro in je lahko zgled. Imamo dobre zdravnike in medicinske sestre, tudi WHO (World Health Organization)vedno znova potrjuje in poudarja, da je naš zdravstveni sistem dober, kar si moramo priznati in biti nanj ponosni!« Vendar, opozarja premier dr. Cerar: »ne smemo biti zadovoljni z dobrim, prizadevati si moramo za odlično. In vem, da je to cilj, ki si ga je zadala ministrica za vse nas – da bomo imeli sistem, ki bo mladim zagotavljal varnost, da si bodo tukaj, v Sloveniji, ustvarili družine v prepričanju, da bo ta država poskrbela zanje, njihove otroke in vnuke, ko bodo ranljivi in jo bodo najbolj potrebovali«.

Premier je dodal, da je »ministrstvo vložilo velike napore v pripravo programa, ki skrbno upošteva vse vidike tega zapletenega sistema, in reforma za skrajšanje čakalnih dob je prednostna naloga te vlade. Strah pred ponavljanjem napak iz preteklosti je razumljiv, a ne moremo dovoliti interesnim skupinam, da nas hromijo s strahom, zaradi katerega bi postali neaktivni«.

Predsednik vlade je zaključil z mislijo, da je bila njegova vlada izvoljena, da »prinese spremembe, ki bodo v korist državljankam in državljanom. Pot do boljšega zdravstvenega sistema ne bo preprosta in brez težav, vendar jo je treba prehoditi za boljše življenje nas in prihodnjih generacij. Uprli se bomo silam, ki slepo sledijo interesu osebnih koristi in si ne želijo sprememb. Naša dolžnost je zagotoviti mladim možnost, da si ustvarijo družine v državi z odličnim zdravstvenim sistemom, in zato podpiram ministrico ter ji zagotavljam svojo polno podporo, da dosežemo ravno to«.

Ljubljana, vlada. Novinarska konferenca premierja Mira Cerarja in ministrice za zdravje Milojka Kolar Celarc, na kateri sta podala svoja stalisca o interpelaciji zoper zdravstveno ministrico.

 

V SMC smo za vrnitev in ohranitev javnega zdravstva, enako dostopnega vsem državljanom

Vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer je dejala, da poslanska skupina SMC interpelacijo ministrice za zdravje prvenstveno vidi kot priložnost, da “našim državljanom, še prav posebej pa bolnikom, strokovnemu, vestnemu in predanemu zdravstvenemu ter farmacevtskemu osebju sporočimo, da je edina pot odziva na opisane razmere skrb za pošteno, kvalitetno javno zdravstvo”. Poudarila je, da je zdravstvena politika, pod katero se podpiše SMC jasna: “Zdravi državljani so naša odgovornost, so javni interes, ki ga v enaki meri na enak način lahko omogoča in nudi samo kakovostno, učinkovito in moderno javno zdravstvo. Naši glasovi podpore ministrici pomenijo podporo za kakovostno zdravstveno oskrbo, skrb za bolnike, skrb za lekarniško in zdravstveno osebje in skrb za prihodnost vseh nas.”

Dr. Kustec Lipicer je poudarila, da se zavedamo, da pot do boljšega zdravstvenega sistema ne bo lahka in brez ovir, “saj je bila tlakovana napačno”. Navedla je spremembe, ki so se že začele s projektom eZdravje, novimi urgentnimi centri, s finančnimi sredstvi za krajšanje čakalnih dob, z uvedbo registra čakalnih dob, s pripravo zakonskih sprememb. Dr. Kustec Lipicer je spomnila, da se pod okriljem ministrstva za zdravje intenzivno pripravlja povsem nov zakon o dolgotrajni oskrbi, izvajajo se številni drugi pilotni projekti. “V naši poslanski skupini bomo vedno podpirali take spremembe, ki imajo en sam cilj: “Vrnitev in ohranitev javnega zdravstva, enako dostopnega vsem državljanom.”

Nadaljevala je, da v zdravi družbi ljudje lažje ustvarjamo, ne glede na našo starost, spol, izobrazbo: “In dolžnost SMC na današnji interpelacijski seji je, da branimo pravice bolnih, pravice zaposlenih, ki so jim bile odvzete tudi in predvsem zaradi poskusov zlorab, manipulacij, okoriščanj, pa tudi nevestnega in neodgovornega ravnanja nekaterih zdravniških, proizvajalskih, trgovskih, pa tudi političnih elit. Nobena interpelacija, nobena stavka ali blokada dela, le iskanje najboljših možnih politik in rešitev za bolne in zdravstvene pomoči potrebne je za SMC tisto, kar šteje.”

Vodja PS SMC je poudarila, da se je na mnogih področjih zastavljena zdravstvena politika te vlade izkazala za pravilno: “Velikokrat se je izkazalo, da so za velike dosežke potrebne le majhne spremembe. Tisti, ki so se znali okoristiti od obstoječega stanja v javnem zdravstvenem sistemu morajo biti razkriti in s strani odgovornih organov ustrezno sankcionirani, naša temeljna naloga pa je, da s skupnim političnim sodelovanjem najdemo rešitve za zdravo javno zdravstvo, ki ga potrebujemo vsi – tako bolniki, kot zaposleni v zdravstveni dejavnosti.”

V predstavitvi stališča poslanske skupine SMC je vodja spomnila tudi na to, da se slovenska družba naglo stara, in da se razmerja med generacijami vidno spreminjajo, starejšega prebivalstva je iz leta v leto več. V zadnjih 25 letih se je v naši državi močno povišala pričakovana življenjska doba. Od leta 1991 in do leta 2014 se je slednja pri moških zvišala za več kot 8 let in pri ženskah za več kot 6 let. Lansko leto je bil vsak peti prebivalec starejši od 65 let, tistih, ki so praznovali abrahama pa je več kot 40 %.

V Sloveniji je leta 2014 za bolnike skrbelo 5.760 zdravnikov in 5.135 medicinskih sester, oz. za okoli 1 % več kot leto pred tem. Izdanih je bilo več kot 17 milijonov receptov, oz. več kot 8 na prebivalca. Več kot 40 % smrti je imelo vzrok v boleznih obtočil, veliko v srčnem infarktu in možganski kapi. Skozi čas opazno raste začasna odsotnost z dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj – bolezenskih stanj današnjega časa, ki so npr. pogostejša kot odsotnosti zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja.

“Starajoča se družba, tisti del, ki ima poleg najmlajših ter seveda bolnikov v prvi vrsti vedno večje potrebe po učinkovitem zdravstvenem varstvu in zaščiti ter kvalitetni dolgotrajni oskrbi, zdravilih in drugih lekarniških storitvah, predstavlja večji del naše družbe. Živimo dlje, ampak, a nam zdravstveni sistem omogoča dostojno in zdravo staranje? se je spraševala dr. Kustec Lipicer.

“Ocena stanja slovenskega zdravstvenega sistema ni tako negativna kot se jo skuša prikazati v klipingu predlagateljev. Na primarni ravni imamo na primer najboljši sistem med vsemi sosednjimi državami, tudi Avstrijo. Res pa je, da je potreben sprememb, potreben prilagoditev na demografske razmere in dejstvo je, da so pozitivne spremembe edina sprejemljiva pot. Na to nas opozarja tudi OECD, kjer nam sporočajo, da naš sistem zdravstva ni vzdržen in da kliče po spremembah na praktično vseh področjih, od ponudbe storitev v zdravstvu, do sistemov financiranja in zdravstvenega zavarovanja, ki so vsi zastareli in jih je čas, ko so bili v takšni obliki potrebni, prerastel,” je dejala vodja PS SMC.

Spomnila je tudi, da se je zadnjih 15 let bolnim postopoma, a opazno krčilo pravice. Vedno več zdravil se je znašlo na seznamu plačljivih, za zavarovalne pravice je bilo potrebno doplačevati, povečevale so se čakalne dobe: “Naša zaveza je, da se te pravice uredijo, da se v njih vrne temeljna pravičnost in enakost – ne glede na premoženjski status, ne glede na veze in poznanstva. Odgovornost javnega zdravstva je, da te temeljne pravice vrne ljudem, ker vam pripadajo.”

Poslanec dr. Mitja Horvat se je dotaknil vprašanja odgovornosti, in da slednjo za stanje v zdravstvu nosijo vsi :”Toliko nakopičenih vprašanj in izzivov je nemogoče rešiti v dveh letih. Kdor to misli, se moti. Najlažje je najti nekega krivca in ga očrniti. Ministrica želi spremembe, jih ponudi, nato pa doživi medijski pogrom in interpelacijo. S spermembami trči v samo bistvo problema.” Poslanec je dejal tudi, da je ministrica za zdravje na strani ljudi in si trudi ustvariti pogoje, da bodo ljudje imeli dostop do učinkovitega, solidarnega in kakovostnega javnega zdravstva. Govoril je tudi o podjetništvu v zdravstvu in potrebnem pogovoru in dogovoru med člani zdravniške zbornice, kako se bodo soočili s tem vprašanjem.

Poslanec Jani Möderndorfer je govoril o čakalnih vrstah in pojasnil, da povečevanje sredstev ne bo rešilo vseh težav, in da je potrebna tudi organizacija dela javnih zavodov. Izpostavil je tudi en pomemben problem, in sicer podatke o čakalnih vrstah, ki niso verodostojni: ” Verodostojne podatke bomo lahko imeli takrat, ko bomo imeli prečiščene podatke. Prvi rezultati pilotnih projektov kažejo, da v čakalnih vrstah stojijo ljudje, ki so nepravilno napoteni, se podvajajo, ali pa sploh ne potrebujejo več zdravstvene storitve. Potrebujemo realno sliko, samo denar ni dovolj.” Poslanec je dejal, da gre za prvo ministrico, ki se je celovito lotila zmanjšanja čakalnih vrst. Omenil je še leto 2006, ko se takratni minister v eni noči podelil 50 koncesij brez javnega razpisa: “Tudi to je izvor današnjih težav.”

Poslanka Anita Koleša je opozorila na nesprejemljivost zasmehovanja drugače mislečih in na populistično predstavljanje stanja v zdravstvenem sistemu. Kot primer je navedla manipulacije s številkami o čakalnih vrstah. Vse, ki omenjajo zlorabe in pritiske, pa je pozvala, naj nepravilnosti prijavijo pristojnim organom.

“Danes branimo javno zdravstvo, enako dostopno vsem državljanom. Tudi tistim brez enega evra v žepu,” je zagotovil poslanec Branko Zorman. Poudaril je, da bo podpiral ministrico Kolar Celarc: “Vem,da ne bo vrgla puške v koruzo, kot so to naredili nekateri njeni predhodniki.” Predlagatelje interpelacije je opozoril, da je ravno SDS vodila vlado, ko “se je v eni noči podelilo 50 koncesij brez razpisa in vprašal, kje je odgovornost?”. V zvezi s koncesijami v zdravstvu je izpostavil, da nikakor ne nasprotuje koncesionarjem, a mora biti podeljevanje koncesij transparentno in ne tako, kot se je to dogajalo v preteklosti.

Poslanec Bojan Krajnc je opisal stanje, v kakršnem je bilo zdravstvo pred dvema letoma: “Leta 2014 je bilo stanje katastrofalno, ni bilo finančnih sredstev. Danes imamo 10 urgentnih centrov, 266 novih zaposlitev . Krajnc je izrazil zadovoljstvo kot Mariborčan, da bo tudi Podravje dobilo helikoptersko nujno medicinsko pomoč, ki je doslej ni imelo.

Poslanec Dragan Matić je ocenil, da se je ministrica lotila svojega dela temeljito, sistematično in odgovorno, da si prizadeva, da zdravstvo ostane javno, kar pravzaprav pomeni predstavlja in pomeni hrbtenico socialne države. Matić je kot zadnji razpravljalec ministrici zaželel, da vztraja pri zastavljenih ciljih. “In, čeprav, bi nekateri radi odpiskali konec tekme že ob prvem polčasu, se to ne bo zgodilo,” je zagotovil.

 

V SMC podpiramo ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc v njenem prizadevanju za spremembe v zdravstvu

Generalni sekretar Stranke modernega centra Jože Artnak, poslanke in poslanci, na čelu z vodjo poslanske skupine dr. Simono Kustec Lipicer, so na tiskovni konferenci podprli ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pri njenem prizadevanju za vsem dostopno kvalitetno javno zdravstvo.

V uvodnih besedah je generalni sekretar poudaril, da je “SMC zmagala na volitvah, da bi prinesla pozitivne spremembe v korist državljanom in državljankam Slovenije. Ta predlog interpelacije pa ni pravičen, ker je ministrica zelo primerna oseba za ta položaj, je izkušena, učinkovita in predana svojemu delu.”

“Naše zdravstvo je dobro in ministrica si prizadeva za izboljšanje še na področju dostopnosti, učinkovitosti, kakovosti in zlasti krajšanju čakalnih vrst. SMC je močna in enotna v podpori ministrice pri njeni reformi čakalnih vrst, saj bo ravno to ključno za prihodnje generacije. Skupaj bomo zagotovili, da bodo mladi imeli priložnost si ustvariti družino v državi z odličnim in kakovostnim zdravstvenim sistemom, zato bomo držali skupaj in ministrici zagotovili našo polno podporo” je še dodal.

Vodja poslanske skupine dr. Simona Kustec Lipicer je izpostavila, da je “Cunami interpelacij priložnost za SMC in vlado, da predstavi opravljeno delo, se odkrito pogovori in poišče možnosti za še uspešnejše delovanje. Časovnica teh interpelacij pa ni naključna, je pa dobra tudi za ministrico. Dobila bo potrebno medijsko pozornost pred tem ključnim obdobjem, pred novim letom, ko bo predstavila pripravljene spremembe na področju kvalitete in dostopnosti zdravstva ter krajšanja čakalnih vrst.”

“Cilj sprememb je predvsem ohranitev kvalitetnega javnega zdravstva, enako dostopnega vsem državljanom, ne samo najbogatejšim in tistim z vezami. Zavedamo se, da pot do boljšega zdravstvenega sistema ni lahka in brez ovir, vendar so se spremembe že začele. Ministrici je uspelo narediti ključne korake na področjih e-zdravja, vzpostavitvi urgentnih centrov, dodatnih sredstev za krajšanje čakalnih vrst in zakonskih spremembah.”

“SMC je močna in enotna v podpori ministrici. Ta podpora pa pomeni zavzemanje za vrhunsko zdravstveno oskrbo, pomeni skrb za ljudi in pomeni skrb za prihodnosti vseh nas,” je poudarila.

milojka_fb_cover-1

 

Vojka Šergan v Hrastniku vodila omizje o zdravstvu: Sredstva za zdravstvo po letih drastičnega padanja znova zvišujemo

Poslanki Vojka Šergan in Irena Grošelj Košnik sta v Hrastniku skupaj z državno sekretarko na zdravstvenem ministrstvu Nino Pirnat vodili omizje o stanju v zdravstvu pred jutrišnjo interpelacijo o delu ministrice Milojke Kolar Celarc.  Finančna sredstva za zdravstvo so se v zadnjih letih drastično zmanjšala, vendar je vlada trend obrnila navzgor.

Ministrica za zdravje je skupaj s svojo ekipo pripravila vrsto zakonov, ki čakajo na obravnavo v državnem zboru, med drugim zakon o lekarniški dejavnosti, zakon o zdravstveni dejavnosti in zakon o zdravstvenem varstvu  in zavarovanju.

Državna sekretarka Pirnat je pojasnila prednosti, ki jih prinaša zakon o lekarniški dejavnosti, zlasti omejevanje vertikalne povezave med vele-drogeristi in lekarnami, kjer ne sme biti odvisnosti, na novo pa opredeljuje tudi status magistrov farmacevtov z licenco.

Zakon o zdravstveni dejavnosti določa, da koncesijska dejavnost ostaja pomemben segment v sistemu zdravstva, vendar ga sistemsko ureja, med drugim pogoje dodeljevanja koncesij, čas trajanja in nadzor nad koncesijami.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju bo pripravljen do konca tega leta, zakon o omejevanju tobačnih izdelkov pa bolj pregledno ureja prodajo izdelkov. Ministrica načrtuje in si želi, da bi uspela s svojim predlogom o tobačnem centu, ki bi zdravstvu letno prinesel dodatnih 65 milijonov za razvoj in preventivo pred kajenjem. Z e-naročanjem pa se uvaja red in preglednost čakalnih vrst v zdravstvu.

Na omizju so govorili o pomanjkanju primarnih zdravnikov in konkretnih izboljšavah pri dostopu do vrste operativnih posegov v tem in prihodnjem letu. Popolnoma napačna je informacija, da naj bi ukinjali bolnišnice po Sloveniji. Nasprotno, vlada in ministrstvo dela za krepitev zdravstvenega osebja, seveda pa v skladu z zmožnostmi.

pogovori-s-poslanci_zdravstvo_sergan

 

Poslanca Branko Zorman in Maruša Škopac v Kranju o zdravstvu: Javno zdravstvo je primarna naloga vlade in SMC

Poslanca Branko Zorman in Maruša Škopac sta imela v Kranju omizje o stanju v slovenskem zdravstvu. Poudarila sta, da v SMC ministrico soglasno podpiramo, ker dosledno in odločno vodi zdravstvo po poti sprememb. “Javno zdravstvo je primarna naloga vlade in Stranke modernega centra,” sta poudarila poslanec Zorman in poslanka Maruša Škopac.

V pogovoru so občani izpostavili problem čakalnih vrst, ki ga ministrica korak za korakom rešuje, med drugim tudi z dodatnimi finančnimi sredstvi in svežnjem zakonodaje, ki predvideva preglednost v zdravstvu in ohranja javno zdravstvo, solidarnost in s tem dostopnost do zdravstvenih storitev vsem ne glede na socialni status.

20161017_181901

 

Poslanca Dušan Radič in Jani Möderndorfer v Murski Soboti na pogovoru o javnem zdravstvu

Poslanca SMC Dušan Radič in Jani Möderndorfer sta vodila pogovor o javnem zdravstvu v Murski Soboti. Möderndorfer je izjavil, da je v “Pomurju vedno lepše vreme kot v Ljubljani, v Ljubljani je vedno bolj temačno, kar pa ne pomeni da je mračno tudi vse v zdravstvu. V zadnjih 25 letih smo v Sloveniji zamenjali 14 ministrov s področja zdravstva. Marsikdo si je polomil zobe in naša ministrica je tik pred tem, da si polomi zobe. Ampak njen cilj je jasen: Kvalitetno javno zdravstvo za vse.”

Poslanec Radič pa je poudaril, “če smo pri zdravstvu, se teme odpirajo same po sebi. Čakalne vrste, korupcija, sprememba zakonodaje, vprašanje ali bomo res ostali brez dodatnih koncesij”.

“Splošna bolnišnica Murska Sobota pokriva področje 125.000 ljudi. V vzhodni Sloveniji so 4 bolnišnice, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Maribor. Imajo problem stroškov, strokovnosti in kadra. V Avstriji je razmerje 1:2, zahvala pa gre ministrici za zdravje, da je v splošni bolnišnici Murska Sobota razmerje med specialisti in specializanti 1:1.” je dejal Bojan Korošec, Direktor splošne bolnišnice Murska Sobota.

Pogovor je Möderndorfer sklenil z izjavo: “Država se mora odločiti, najprej pa koalicija da si želi reformirati zdravstvo. Mi smo odločeni.”

Poslanca SMC Erika Dekleva in Jani Möderndorfer sta v Postojni vodila pogovor o javnem zdravstvu. Na omizju je bila tudi poslanka Vlasta Počkaj.

Pogovor je pričela Dekleva z debato o čakalnih vrstah v zdravstvu. Möderndorfer pa je poudaril, da so “čakalne vrste problem, ki se je povečal julija 2012, ko se je v čakalnih vrstah znašlo 150.000 pacientov. Problem je nastal zaradi pomanjkanja sredstev namenjenih za zdravstvo. Čakalne vrste se večajo in se v vseh letih do sedaj tega problema ni rešilo.”

“Imamo lahko javni zdravstveni sistem, ki je vzdržen, vendar brez zasebnega ne bo šlo.” je še dodal poslanec.

 

Predsednik dr. Cerar: Stranka SMC ne bo odstopala od zdravstvene reforme v dobrobit vseh državljanov

“Stranka SMC ne bo odstopala od zdravstvene reforme v dobrobit vseh državljanov,” poudarja predsednik SMC in premier dr. Miro Cerar, ki ga je dogajanje okoli zakona o lekarniški dejavnosti negativno presenetilo. Dr. Cerar pričakuje, da bodo tisti v koaliciji, ki so si o zakonu premislili ali ubirajo neko drugo pot, javnosti pojasnili, kaj se dogaja.

Premier dr. je spomnil, da so usklajevanja o Zakonu  lekarniški dejavnosti trajala eno leto, zatem je zakon podprla vlada. Zato ga je dogajanje na odboru DZ presenetilo.  “Zanesljivo to ni tisto, kar si želi SMC,” je poudaril in dodal, da bo SMC vztrajala pri reformi v dobrobit vseh državljanov.

Prehajamo v sklepni del zdravstvene reforme, kar smo napovedali že spomladi. Premier je izpostavil, da so bili pri usklajevanju lekarniškega zakona vključeni številni sogovorniki, da so bila pogajanja naporna, a “ko smo se enkrat uskladili, smo vedeli, zakaj”. “Tega nekateri očitno ne vedo več ali pa imajo neke druge razmisleke. Pričakujem, da bodo jasno pojasnili, zakaj odstopajo od tega,” je dejal dr. Cerar.

Premislek Milojke Kolar v Naši sredini: “Minister za zdravje mora poskrbeti za vse, ne le za peščico!”

Ljubljana, Ministrstvo za zdravje. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Premislek ministrice za zdravje Milojke Kolar v zadnji, tretji številki strankinega časopisa “Naša sredina”:

Danes, ko vam pišem, dragi strankarski kolegi in simpatizerji SMC, je petek, 2. septembra. Mogoče vas je moj začetek začudil in zmedel. A je potreben in pomemben. Pomemben zame, ker je danes moj zadnji dan enotedenskega dopusta, na katerega je, kot je ocenil (resda samo en) medij, ”za teden dni odšla arogantna ministrica”. In pomenljiv tudi za vas. Če bi bila doma, tega teksta ne bi brali. Moj delavnik je namreč tako zatrpan z dnevnimi obveznostmi, da ne bi bilo časa za prijazno kramljanje z vami. Kramljanje? Ja, kramljanje, saj upam, da vas bodo moji stavki spodbudili k odzivu. Vsakega bom vesela.

Tisti, ki me poznate, veste, da sicer veliko govorim, a znam poslušati. Sem človek dialoga, čeprav me predsednik zdravniške zbornice obtožuje, da se ne pogovarjam. Seveda se! Ne bom vas morila z dolgočasnimi statističnimi podatki o številu vseh sestankov in razgovorov, pomembneje je, da vam povem, da je zame dialog pogovor in izmenjava mnenj in različnih stališč z namenom, da dosežemo soglasje. Predsednik zdravniške zbornice, tako je povedal javno, pa dialog razume drugače. Zanj ni dovolj, da se pogovarjamo, problem je, ker v celoti ne posvojimo njihovih predlogov.

Tako na primer vodstva zdravniške zbornice in zdravniških organizacij še vedno ”v celoti nasprotujejo”, kot so zapisali sami, zelo pomembnim spremembam zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerimi bomo končno pregledno uredili področje koncesij. Nasprotujejo nam v celoti, čeprav smo prisluhnili argumentom zdravniške zbornice tako o dolžini trajanja podeljene koncesije kot o lastništvu.

Naj poudarim, da podobno kot jaz dialog razume tudi poklicna skupina, ki je še številčnejša od zdravnikov, to so medicinske sestre in babice. Z njimi smo v dolgotrajnih pogovorih našli rešitev za problem, ki bi ga vlade morale umakniti z mize že pred najmanj desetimi leti in je povezan s statusom in plačilom srednjih medicinskih sester na zahtevnejših delovnih mestih.

Zakaj vam to pripovedujem? Ker sem v teh dveh letih ministrovanja ugotovila, da nekateri akterji v zdravstvenem sistemu nočejo dialoga. Vse ali nič je njihov credo. Hkrati pa naredijo vse za čim krajše mandate ministrov, kar jim tudi uspeva. Zadnji minister za zdravje, ki je vodil ministrstvo celoten mandat, je bil Dušan Keber. To je bilo daljnega decembra 2004. Med njim in mano se je zvrstilo devet ministrov v desetih letih.

Ministrica za zdravje sem dve leti. Verjamem, da vsi tisti, ki razumete dialog, že občutite, kaj smo v teh dveh letih premaknili na bolje. Upam, da niste potrebovali pomoči v desetih novih urgentnih centrih, a ljudje, ki so jo, pravijo, da so zelo zadovoljni z obravnavo. Zaposleni v urgentnem centru na Jesenicah so mi rekli, da se v novih prostorih, ki so bili prva investicija v gorenjsko zdravstvo v zadnjih 37 letih, počutijo kot na urgenci v ZDA. Potem ko je projekt nove urgence v Ljubljani ali DTS, kakor mu tudi rečejo, stal dolgih šest let, sem zagotovila denar za nadaljevanje gradnje, ki zdaj poteka po načrtih. Vsak, ki potrebuje recept, je že izkusil dobre plati eRecepta. Prav tako mediji od marca letos niso poročali o slabem vodovodu na onkološkem inštitutu, saj smo ga zamenjali v roku in z milijon evrov prihranka.

Minister za zdravje mora poskrbeti za vse ljudi in ne le za peščico. Zato zagovarjam univerzalno, enotno košarico pravic.

Reforma zdravstva že poteka: naši parlamentarci so marca letos sprejeli strateški dokument slovenskega zdravstva do leta 2025 z zgovornim naslovom Skupaj za družbo zdravja. Vlada je sprejela predlog zakona o lekarniški dejavnosti. To je dobra novica, saj je to po 24 letih nova sistemska ureditev lekarniške dejavnosti. Tudi to je del zdravstvene reforme. In tudi s tem zakonom smo ”preveč” posegli v interesna področja, a so bili strokovni argumenti močnejši od argumentov medsebojnega onemogočanja. Vendar bitka še ni dobljena.

Na blokado je naletel tudi zakon o omejevanju uporabe tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov, saj ga je tobačni industriji uspelo začasno ustaviti, zdaj pa bo vlada zakon vendarle obravnavala. V zakonu predlagamo nov vir financiranja zdravstva, in sicer tobačni cent, od katerega si obetamo okoli 60 dodatnih milijonov evrov na leto. Vlada bo oktobra obravnavala tudi že omenjeni predlog sprememb in dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je prav tako že prestal javno obravnavo in medresorsko usklajevanje.

Do konca leta bomo v javno razpravo dali še zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, spremembo zakona o pacientovih pravicah, zakon o kakovosti in varnosti ter zakon o vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov.

Svoje predloge, ki so jih imenovali zdravstvena reforma, je že predstavilo več interesnih skupin. To, kar so predstavili doslej, je slab javni zdravstveni sistem, saj vpeljujejo privatizacijo in doplačevanje iz lastnega žepa. Pri nas imamo v osnovnem zdravstvu zelo dobro dostopnost do družinskega zdravnika, ginekologa in pediatra, pri doplačevanju pa se zelo poveča neenakost. Samo v ponazoritev: dve tretjini osebnih stečajev v ZDA je posledica visokih računov za zdravstvene storitve v ”najboljšem sistemu” – zasebnem, seveda.

Pri iskanju rešitev sem odprta za predloge, vendar ne za takšne, ki bodo zamajali dostopen in solidaren zdravstveni sistem. V skupini tistih, ki pripravljajo svoje ”najboljše in hitre rešitve”, so tudi bivši ministri za zdravje in drugi nekdanji visoki odločevalci na področju zdravja. Sprašujem se, zakaj svojih idej, če so res najboljše za vse prebivalce Slovenije, niso uveljavili že takrat, ko so imeli v rokah škarje in platno? Zdaj njihove analize sponzorirajo zavarovalnice z našim denarjem, ki smo ga vplačali za zdravstvene storitve. A si niso vsi enotni, saj je eden od bivših ministrov meni in premierju napisal, da ne podpira delitve na košarico A in B, ki jo želijo vpeljati.

Nobena skrivnost ni, da se na tem področju ne strinjamo ne z opozicijskimi strankami ne z vodstvi zdravniških organizacij in nekaterimi koalicijskimi partnerji. Izkušnje iz tujine so zgovorne in nemalo tujih strokovnjakov nas opozarja, naj ne ponovimo napak drugih držav, ki so rešitev videle samo v privatizaciji in dodatnem plačevanju premije zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Analiza zdravstvenega sistema je pokazala, da je naš sistem dober, vendar predvsem na področju financiranja ter vodenja in upravljanja potrebuje spremembe. Še posebno me veseli, da ga je kot dobrega ocenilo skoraj 75 odstotkov Slovencev, ki so sodelovali v Delovi javnomnenjski anketi.

Minister za zdravje mora poskrbeti za vse ljudi in ne le za peščico, zato zagovarjam univerzalno, enotno košarico pravic. V Sloveniji za zdravstvene storitve sedaj iz žepa doplačujemo 13 odstotkov. Samo še 2 odstotni točki nas ločita od meje, do katere niso prizadete najranljivejše dohodkovne in socialne skupine. Seveda bosta morali stroka in zdravstvena blagajna doreči, katere storitve in materiale zajema univerzalna košarica, za nadstandard pa bodo možnosti doplačila iz zavarovanja ali iz žepa. Tako je tudi v državah, s katerimi se radi primerjamo.

Začela sem zelo osebno in naj tako tudi končam. Zahvaljujem se za prijazno povabilo k pisanju. Naj ponovim: ne delamo revolucije, ampak evolucijo. To še kako dobro vedo nekateri novinarji, ki so še pred napovedano interpelacijo opozarjali na nevarno delovanje tistih, ki jih v koalicijski pogodbi moti naša zaveza k javnemu zdravstvu. Po javnomnenjskih raziskavah nas pri tem podpira večina državljank in državljanov. Verjamem, da vas ne bomo ne bomo razočarali.