Ministrica za zdravje Kolar Celarc za STA: Z reformo bom uspela

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pravi, da se ne boji morebitne rekonstrukcije vlade. Kot je dejala za Slovensko tiskovno agencijo (STA), so na ministrstvu veliko naredili, prepričana je, da bo uspela s spremembami v zdravstvu. Strinja se, da so v zdravstvu številni interesi, ki zavirajo spremembe, in tudi interesne mreže, ki so doslej služile v zdravstvu.

V zadnjem času na vas letijo očitki, da v preteklem letu oziroma od začetka vodenja tega ministrstva niste v bistvu naredili nič.

Tisti, ki to govorijo, ne želijo ali pa ne vedo, koliko je bilo dejansko narejenega v tem letu na ministrstvu.

Uspela sem se izpogajati za dodatna sredstva za svoj resor. Letos je zdravstveni proračun prvič presegel 100 milijonov evrov. Dodatna sredstva sem zagotovila tudi za prihodnji dve leti, zato bomo lahko v prihodnjem letu začeli s pripravami za gradnjo urgentnega centra Ptuj. Sramotni bolnišnični oddelek za invalidno mladino v Stari Gori pa bomo nadomestili z novogradnjo.

Z desetimi urgentnimi centri po Sloveniji smo dokazali, da se tudi investicije v zdravstvu lahko končajo v roku in brez aneksov. Uspeli smo pripraviti in uspešno izvesti drugo fazo javnega razpisa za nadaljevanje gradnje diagnostično terapevtskega servisa v Ljubljani, katerega gradnja je stala pet let.

S pravilnikom o nujni medicinski pomoči uvajamo pomembne novosti v skladu s svetovnimi doktrinami. Pripravili smo spremembe zakona o zbirkah podatkov, na podlagi katerih uspešno uvajamo eRecept po vsej državi, intenzivno pripravljamo in zaključujemo tudi uvajanje eNapotnice.

Pripravili in sprejeli smo sistemski zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, vlada je sprejela in poslala v parlamentarno obravnavo resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025. Verjamem, da bo DZ ta pomemben desetletni strateški načrt sprejel, saj je skupaj z analizo slovenskega zdravstvenega sistema osnova za ključne spremembe.

Letos smo pripravili tudi novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja področje koncesij, ter delovno gradivo zakona o zdravstvenih delavcih. Ta je za zdaj le delovno gradivo, a so ga nekateri – pustimo ali dobronamerno ali ne – že predstavljali javnosti.

Menite, da lahko uspete z reformo ob nasprotovanju zdravniških organizacij?

Z reformo bom uspela in se uskladila tudi z vodstvi zdravniških organizacij, verjemite. Za mnoge stvari sem se že dogovorila in verjamem, da bomo tudi tukaj našli skupni jezik, saj vendar imamo skupne cilje: vzpostavitev kakovostnih zdravstvenih storitev, varnost bolnikov, zadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu in finančna vzdržnost zdravstvenega sistema.

Sodelovanju sem zelo naklonjena, z zdravniško zbornico smo imeli pogoste, skoraj mesečne sestanke, ki jih bomo po novem letu nadaljevali.

Bi s svojimi zakonodajnimi predlogi hitreje prišli v javnost, če ne bi gasili požarov, ki so jih zanetili vaši predhodniki?

Deloma res. Gotovo bi šlo še hitreje, če ministrstvo ne bi bilo tako kadrovsko podhranjeno, kar je tudi podedovano stanje. Vsekakor pa analizo in resolucijo potrebujemo. Človek se lahko pogovarja, pogaja in išče kompromise, če ve, kam gre in če ve, kakšno je sedanje stanje. Če bi zakone predlagali brez tega, vam povem, da bi mi nemudoma razcefrali vsak člen vsakega zakona. In kaj bi potem?

Bolj izpostavljeni zdravniki so zelo agresivno napadli predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, predvsem poskus ureditve koncesij. Na ministrstvu bi žogico lahko vrnili s podatki in izračuni o koncesijah, a tega niste storili. Zakaj?

Ker nima smisla v javnosti govoriti, kaj je bilo v preteklosti, kako so se koncesije podeljevale. Moj cilj je, da to področje uredimo. Je pa res, da smo sedaj v zaključni fazi analize podeljevanja koncesij. Ugotovili smo, da velika večina koncesij ni bila podeljena preko javnega razpisa, čeprav bi od leta 2006 morala biti.

Zdaj želimo vzpostaviti enakopraven in transparenten način podeljevanja koncesij z ustreznim nadzorom. Verjamem, da bomo dosegli dogovor. Nihče ne ukinja koncesionarjev, so pomemben del javne zdravstvene mreže. Brez njih ni slovenskega zdravstva, a tudi brez zdravstvenih domov, ki so eden njegovih najkakovostnejših delov, ga ni.

Je Andreja Baričiča z vrha UKC Ljubljana odnesel dolg jezik ali interesi v ozadju?

Oboje. Morda je pri njem šlo tudi za njegovo preveč direktno ali neprimerno komuniciranje. Je pa sprejel nekaj zelo dobrih in pravih ukrepov. In če nočeš podpisovati določenih aneksov in pogodb, si s tem seveda nakoplješ določene sovražnike, saj obstajajo mreže, ki so do sedaj na relativno lahek način prišle do denarja.

Baričič je v UKC zahteval, da se vsak zastopnik industrije najavi in pojasni, koga bo kontaktiral in kaj bo prodajal. Lahko si torej mislite, da je brcnil v osje gnezdo.

Je težava pri iskanju dobrih managerjev v zdravstvu tudi v tem, da javnost podrobno zanima preteklost ljudi na javnih funkcijah?

Žal je klima v tej ljubi podalpski državici takšna, da interesne skupine in lobisti svoje interese tudi na osnovi lažnih konstruktov spravijo v medije. Resni in odgovorni ljudje se zato sploh ne želijo izpostaviti. Tudi, ko se kasneje izkaže, da so te zgodbice skonstruirane, je škoda narejena, ljudje ostanejo umazani.

Prepričana sem, da bo opletanj s t. i. dejstvi, ki se kasneje izkažejo za laž, konec, ko bo nekdo poiskal zadoščenje na sodišču. Nisem pristaš tožb, a tudi jaz razmišljam o eni, saj si večkratnega brezsramnega laganja v televizijsko kamero nihče ne sme privoščiti. Mislim, da je slaba lastnost naše družbe tudi, da ne znamo pohvaliti ljudi, ko naredijo dobre stvari.

Vir/Foto: STA