Ministrica za zdravje Kolar Celarc odločno za javno zdravstvo

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc poudarja, da je temeljna zaveza njenega vodenja ministrstva za zdravje koalicijska pogodba, ki izrecno zagovarja, da v Sloveniji ohranimo javno zdravstvo. Zdravniške organizacije pa so bolj naklonjene in podpirajo spremembe, ki gredo v smer privatizacije zdravstva.

Od tod po njenih besedah izvira temeljno nesoglasje zdravniških organizacij s politiko ministrstva za zdravje. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je eden od  partnerjev pri usklajevanju zakonodajnih predlogov. Ministrstvo za zdravje ima, kot regulatorni organ in tisti, ki oblikuje in udejanja politiko v zdravstvu, pravico in tudi obveznost, oblikovati koncepte, ki sledijo splošnim koristim.  71. člen Zakona o zdravniški službi določa, da Zdravniška zbornica “sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva”.  Zato je nujno in legitimno, da strateške in zakonodajne predloge dokumente oblikuje Ministrstvo za zdravje, šele nato pa jih usklajuje z ostalimi  deležniki.

O spremembah Zakona o zdravstveni dejavnosti je ministrica Kolar Celarc poudarila, da v nobenem členu ne predvideva ukinitve koncesij v zdravstvu, kot se v javnosti napačno razlaga oziroma skuša prikazati. Ministrstvo za zdravje poudarja, da so koncesionarji pomemben del javne zdravstvene službe, ki pripomorejo k uspešnosti delovanja zdravstvenega sistema. Namen sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti je predvsem izboljšati sistem, ki bo omogočal bolj transparentno podeljevanje koncesij v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in potrebami državljanov. Podeljevanje koncesij je treba uskladiti tudi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. V času javne razprave o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti je ministrstvo prejelo pripombe 25 deležnikov, ki se nanašajo na različne člene, kar bo ministrstvo v ponedeljek na novinarski konferenci.

Ministrica je pojasnila tudi urejanje področja zdravstvenih delavcev, ki ga trenutno urejata Zakon o zdravstveni dejavnosti, deloma Zakon o zdravniški službi, pri čemer so v zakonu o zdravniški službi določene vsebine, ki veljajo za vse zdravstvene delavce in ne zgolj za zdravnike. Navedeni način urejanja je nesistemski in povzroča nemalo težav pri interpretaciji. Poleg vsega  je Slovenija dolžna v prihodnjem letu v svoj pravni red implementirati določila Direktive  2013/55 direktiva o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Že leta 2013 sta tako strokovna kot tudi druga zainteresirana javnost zaznali na področju zdravstva najmanj 26 ukrepov, ki po njihovem predstavljajo nesorazmerne administrativne ovire in zakonodajna bremena. Dodatni razlog za pripravo celovite zakonske rešitve so tudi ugotovitve upravne inšpekcije. Ta  je že leta 2010 ugotovila, da je potrebno  določene vsebine, ki so sedaj urejene na podzakonski ravni, prenesti in urediti v zakonu. Švica, Madžarska, Malta, Islandija in skandinavske države imajo zdravstvene delavce urejene v enem zakonu.

V zvezi s specializacijami je povedala, da so opozorila vodstev zdravstvenih zavodih pokazala, da razpisovanje specializantskih delovnih mest ni odražalo potreb izvajalcev. Zato se ministrstvo zadnja tri leta aktivno vključuje v oblikovanje predlaganega seznama, ki ga pripravi zdravniška zbornica, saj je ministrstvo tisto, ki je odgovorno za sistem. Pri tem je pomembno, da imajo svojo vlogo tudi izvajalci. Tudi na podlagi njihovih zahtev je ministrstvo interveniralo na predlog zdravniške zbornice in povečalo število specializantskih mest za anesteziologijo, kar je naletelo na nerazumno neprijazen odziv zbornice. Tudi zaradi pomanjkanja specialistov, kot je primer v UKC MB, je ministrstvo sprožilo postopke hitrejšega priznavanja kvalifikacij tujim zdravnikom, da bi s tem uredilo strukturno nesorazmerje na trgu delovne sile. Tudi ta ukrep je pa že naletel na nasprotovanje. Prav zaradi posegov Ministrstva za zdravje v razpis specializacij v zadnjih treh letih bomo dobili v prihodnjih dveh letih okoli 300 zdravnikov družinske medicine, urgentne medicine, anesteziologije in pediatrije.

Ministrica za zdravje je pojasnila, da Zdravniška zbornica ne samo, da zavrača sodelovanje pri pripravi predlogov zakonov, ampak celo ne izpolnjuje zakonsko predvidenih obveznosti. “Takoj ko sem izvedela za kadrovske težave /anesteziologije/ v UKC Maribor, sem zbornico pozvala, da opravi izredni  strokovni nadzor. Kot mi je znano, do danes zbornica ni pričela z aktivnostmi v zvezi z izvedbo tega nadzora.
Prepričana sem, da  je skrajni čas, da o dosedanjih pooblastilih in aktivnostih zdravniške zbornice temeljito razmislimo tudi v luči primerov Nekrep, otroška srčna kirurgija, navsezadnje pa tudi problematika specializantskih delovnih mest in potrebnih strokovnih nadzorov,” je ocenila. Strinjajo pa se, da je potrebno reorganizirati vodenje javnih zdravstvenih zavodov. “Prav to je pokazala tudi naša analiza in te ukrepe že predvidevamo v resoluciji, ki je pravkar v vladni proceduri,” je povedala.

“Kot rečeno gre za konceptualno razhajanje glede ureditve zdravstvenega sistema; medtem ko se mi zavzemamo za javni zdravstveni sistem, kjer bomo ohranili in povečali dostopnost do zdravstvenih storitev in kjer bo prebivalcem še vedno zagotovljena univerzalna košarica storitev,  se zdravniške organizacije nagibajo k konceptu, ki predvideva več košaric pravic za katere pa bodo morali prebivalci globoko seči v žep,” je dogajanje povzela ministrica za zdravje  Milojka Kolar.