Ministrica za notranje zadeve mag. Györkös Žnidar na Odboru DZ za notranje zadeve podrobneje o migrantski krizi

Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös  Žnidar je na parlamentarnem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poslancem in poslankam ter drugim navzočim podrobneje pojasnila razmere v zvezi z migrantsko krizo. Odbor, ki ga vodi poslanka Lilijana Kozlovič je o migrantski krizi razpravljal v ponedeljek, 18. januarja, pred izredno sejo Državnega zbora o tej temi, ki bo v sredo, 20. januarja. Pojasnila ministrice objavljamo v celoti.

“Evropa se v tem trenutku sooča z enim najbolj množičnih prihodov migrantov do sedaj. In te migracije imajo zelo specifično dimenzijo, ne samo, da so nepredvidljive, temveč so tudi množične. Hkrati imajo osebe, ki prihajajo v Evropo, zelo jasno izdelan cilj, kam želijo, torej, da želijo v ciljne države, predvsem Nemčijo, Švedsko, Avstrijo. Večina jih ne želi ostati v Sloveniji, zato se Slovenija v tej situaciji manifestira kot tranzitna država, o čemer priča tudi izjemno nizko število prošenj za mednarodno zaščito v odnosu do skupnega števila ljudi, ki so prešli čez naše ozemlje v te države.

V vseh državah članicah Evropske unije je bilo v preteklem letu okrog 1,5 milijona prosilcev za azil, največ torej v Nemčiji, Avstriji in na Švedskem. Seveda to sproža določene reakcije v teh državah članicah, ki so bodisi začele restriktivno spreminjati zakonodajo bodisi krepiti nadzor nad svojimi mejami ali pa postavljati tudi, nenazadnje, tehnične ovire, tehnična sredstva na svojih mejah. Vse to ima velik vpliv na našo državo, torej na Slovenijo, in tudi na države južno od nas, na zahodnobalkanski poti. Razmere se dnevno spreminjajo in Slovenija pozorno spremlja migracijske politike teh držav, ker Slovenija ni osamljena, če pa kdo mogoče ima moč, da prestavi Slovenijo z zahodnobalkanske poti, potem pa prosim, da k temu pristopi. Ampak dokler smo članica Evropske unije in dokler stojimo na zahodnobalkanski poti, je situacija takšna, kot je. In mislim, da se Slovenija izjemno dobro sooča s tem problemom.

6G3A3158

Smo tudi v bilateralnih stikih tako s ciljnimi državami kot sosednjimi državami. Seveda pa Slovenija ni pasivna. Slovenija poleg vseh ukrepov, ki jih podvzema tako na terenu kot tudi v politični sferi, daje tudi aktivne predloge in podpira rešitve migrantske krize, ker se še kako zavedamo, da je potreben skupen pristop in da so rešitve na nivoju Evropske unije prepočasne. Torej, našo državo, kot je bilo danes večkrat poudarjeno, je prečkalo okrog 400 tisoč ljudi. Vsi ti ljudje oziroma vsi migranti so bili v tem času tudi predani avstrijskim varnostnim organom in so tako odšli v svoje ciljne države. Pri tem pa moram poudariti, da Slovenija striktno izvaja zakonodajo in dogovore Evropske unije in tudi kot prva država v Evropski uniji dejansko te ljudi evidentira in obravnava, ko vstopajo na naše ozemlje. Torej, ni spontanih vstopov, migranti so deležni postopkov, nenazadnje ni prišlo do razpršitve. Vemo pa, da schengenska pravila niso prilagojena dani situaciji, in to ponavljamo danes že ne vem kolikokrat, ves čas to poudarjamo tako v Državnem zboru kot v Evropski uniji, skratka povsod, kjer se pojavlja vprašanje migracij.

Slovenija je v neki specifični situaciji. Namreč, Nemčija in Avstrija ravnata pri obvladovanju migracijskih tokov na svoj način. Vse bolj s strani teh držav prihajajo signali, da se migracijska politika zaostruje. To dokazujejo nenazadnje tudi zahteve, ki so jih naši policiji postavljali avstrijski varnostni organi. Na drugi strani je naša soseda Hrvaška, za katero vemo, da nikakor ne sprejema predlogov za skupno obvladovanje migracijskega toka in njegovega uravnavanja, ostale države na migracijski poti pa sledijo ravnanju hrvaških organov. Seveda je pa tu bistvena Makedonija, ki poskuša reducirati migracijski tok, vendar je pa res, da je morda prešibka in tudi zato potrebuje dodatno pomoč tako v materialnih kot človeških virih. In v tem trenutku Makedoniji v okviru lastnih zmogljivosti pomagajo Slovenija in tudi države V-4.

Dejstvo je, da je Slovenija soočena, če lahko temu tako rečemo in ta termin oziroma ta povezava se tudi pojavlja v mednarodnih krogih, s tranzitnimi migracijami, ki so nastale tudi kot posledica politike odprtih vrat določenih ciljnih držav, ki so se za ta korak odločile tudi iz humanitarnih razlogov. Soočamo se z veliko humanitarno krizo, gre za geostrateške spremembe sveta, ki so večje od Slovenije in tudi Slovenija tega problema ni povzročila. Se pa aktivno ukvarjamo s predlogi, ki doprinašajo tudi k temu, da primerno naslavljamo strukturne razloge za migracije. V tem trenutku je v Sloveniji, razen zagotavljanja varnosti in seveda oskrbe ljudi, ki nam jih organizirano množično pripeljejo južne sosede na našo mejo, seveda eden ključnih naporov naše države normalizacija razmer na zahodnobalkanski poti oziroma doseganje vsebinskega upravljanja z migracijskim tokom od Grčije do Nemčije. Zato Slovenija ponovno prevzema iniciativo za bolj konstruktivno reševanje situacije.

6G3A3166

Kot veste, se je predsednik vlade dr. Miro Cerar 14. januarja srečal s kanclerko Merklovo in strinjala sta se, da se mora Evropa še naprej truditi za skupno rešitev migrantske krize. Kanclerko je seznanil tudi s predlogom Slovenije o procesu krepitve nadzora nezakonitega prehajanja meja na tako imenovani balkanski poti. Pri tem je izrecno poudaril, da bi bilo treba okrepiti nadzor na meji med Makedonijo in Grčijo. Seveda to vključuje tudi pomoč Makedoniji, kjer je tudi po mnenju našega predsednika vlade ključnega pomena, da vse države pomagajo zajeziti nezakonite migracije, ker je to eden izmed ukrepov, ki bi tudi nam zelo olajšal situacijo. Treba bo pa primerno k temu pozvati tudi ostale države, v pripravi je tudi pismo, morda je že šlo, drugim državam, s katerim bo naš predsednik pozval druge države k ustreznemu reševanju tega problema. Skratka, Slovenija je proaktivna in tudi vlaga izjemne napore v to našo iniciativo, da na koncu pridemo do stanja obvladljivega števila migrantov na zahodnobalkanski poti, da se vsebinsko uravnava migracijski tok in da se izvaja oskrba teh ljudi, ki imajo jasno izdelan cilj – želijo v ciljne države.

Preden preidem na kratek odgovor na priporočila, do katerih se je vlada sicer že opredelila, želim odgovoriti spoštovanemu poslancu, gospodu Vrtovcu. Me zelo veseli, da ste izpostavili to vprašanje, ki je, kot vidim po povzemanjih, tudi v medijih. Sporazum, ki je bil Sloveniji predlagan, zajema predlog skupne registracije na naši meji. Menim, da ta sporazum ni primeren, zato ker ne zajema Hrvaške. Veste, da se registracija lahko opravlja z osebami, ki pridejo na naše ozemlje. To pomeni, da bi te osebe množično prihajale na naše ozemlje, nimamo pa zagotovila, da bi lahko šle naprej in tudi nimamo zagotovila, da bi te osebe lahko vračali, ker vemo, da Hrvaška ne sodeluje. Tudi nimamo možnosti oz. ni gotova perspektiva, da bi osebe, ki ne bi izpolnjevale pogojev za nadaljevanje poti do ciljnih držav, lahko vrnili na Hrvaško. To posledično pomeni, da je sporazum o registraciji na našem ozemlju skupaj z Avstrijo nastavek za hot spot v Sloveniji. S tem se nikakor ne moremo strinjati, ker ljudje, ki so pri nas registrirani, tudi ostanejo pri nas. Slovenija se ne more zavezovati k vračanju, ker, nenazadnje, če Nemčija ne more učinkovito vračati ljudi, je nerealno pričakovati, da bi jih lahko vračala Slovenija.

Skratka, mi ne moremo prevzemati obveznosti napram Avstriji, če pri tem ne sodeluje Hrvaška, torej naša soseda Hrvaška, ker to je račun brez krčmarja. Tako da registracija na našem ozemlju za nas ni sprejemljiva ideja. Kot veste, se vloge vzamejo v hot spotih, hot spoti pa so namenjeni za zunanje meje Evropske unije. Slovenija ne varuje zunanje meje Evropske unije in to, kar se v tem sporazumu predlaga, da naj bi izvajala Slovenija, dejansko mora izvajati Hrvaška, kot država članica Evropske unije, ki varuje zunanjo mejo. Edina opcija, ki bi bila lahko eventualno pod določenimi pogoji sprejemljiva, je skupno opravljanje na celotni poti. Sporazum, ki ne vključuje Hrvaške, za nas nikakor ni sprejemljiv, ker si ne predstavljamo konstruktivnega reševanja situacije brez sodelovanje Hrvaške, ki je v tem trenutku za nas ključna. Nenazadnje Slovenija ni prva država vstopa niti v Evropsko unijo, niti v Schengen, to je Hrvaška. Tudi pravna služba sveta je podala razlago, da je Hrvaška kot država članica dolžna izvajati schengensko zakonodajo, seveda ne pa v delu, ki se nanaša na vize in pa schengenski informacijski sistem.

Prav tako Prumska pogodba ni podlaga za mejno kontrolo, ampak dejansko za napotitev policistov za delovanje po pravilih za obvladovanje množic, za varovanje javnega reda in miru, za zatiranje čezmejne kriminalitete, za preprečevanje nezakonitih migracij, ne pa za izvajanje registracije na našem območju. Za Slovenijo je to preveliko tveganje in mislim, da si Slovenci ne želimo tako velikega tveganja. Slovenija bi se spremenila v hot spot in bi dejansko k nam prihajali migranti z vsega Balkana. Mislim, da se strinjamo, da to v tem trenutku oziroma da to sploh ni sprejemljivo.

6G3A3176

Mi smo za pomoč že prosili in jo tudi dobili, vendar seveda ne v obsegu, kot je bilo prvotno mišljeno na mini vrhu EU – Balkan. Mišljeno je bilo okoli 400 policistov, mi smo jih dobili v tem trenutku nekaj čez 100 do 200, z menjavami jih imamo med 150 in 200. Mi prosimo za policiste za obvladovanje množic, za preprečevanje kaznivih dejanj, za varovanje javnega reda in miru, torej za morebitno, če situacija takšna, zapiranja meje, za nadzor nad migranti in za uveljavljanje schengenskega pravnega reda, ne pa za registracijo na našem ozemlju.

Kam bomo potem s temi ljudmi, če jim ne bo možno omogočiti potovanja v Avstrijo. Dejansko pa vemo, da vračanje v tem trenutku na Hrvaško ni možno. Mislim, da smo zdaj razčistili to, kar se je do neke mere tudi napačno povzemalo v medijih. Šlo je za registracijo na ozemlju Republike Slovenije, kar pa mislim, da se strinjamo, da to ni sprejemljivo.
Glede Schengena pa se pojavlja ves čas eden in isti očitek. Zaenkrat smo še članica Evropske unije in Schengen tudi ni suspendiran. Schengen še vedno velja in pravzaprav Avstrija in Nemčija ravnata enako kot ravna Slovenija, pravzaprav ne počneta nič drugega – oziroma Slovenija dejansko izvaja več, kot izvajata ti dve državi. Dosledno izvajanje schengenske zakonodaje, tudi o tem je bilo veliko govora. Večkrat smo poudarjali, da obstoječa pravila niso prilagojena tej situaciji. Bistvo Schengena izvajamo na način, ki je prilagojen situaciji množičnih organiziranih prihodov ljudi na našo mejo. Seveda Schengen izvajamo v tistem delu, kot je možno po teh predpisih, ko migrante organizirano pripeljejo na našo mejo. Slovenija optimalno, in to tudi priznavajo strokovni krogi, izvaja zakonodajo na način, ki je v tem trenutku mogoč.

Mini Schengen pa smo tudi že v preteklem času večkrat poudarjali. To je ideja, ki je nastala v strokovnih krogih in ki je nastala kot oblika pritiska, torej političnega pritiska na tiste države, ki ne vlagajo maksimalnih naporov za varovanje zunanjih meja, to pa ni Slovenija. Jaz ne vem, zakaj ste stalno prepoznavate v tem mini Schengenu. Slovenija ne varuje zunanje meje EU, ampak ima zunanjo schengensko mejo oziroma notranjo mejo med dvema državama članicama, ravno iz tega razloga je težišče na učinkovitem upravljanju zunanjih mejah Evropske unije, kar je predpogoj tako za delovanje Schengena, Dublina, solidarnosti Evropske unije, skratka vseh tistih evropskih konceptov, ki so bistveni. Če ni Schengena, potem je seveda pod velikim vprašajem tudi obstoj Evropske unije, ker Schengen je eden izmed največjih dosežkov Evropske unije.

Ni pa očitek mini Schengena mišljen kot očitek Sloveniji, ker Slovenija – in to tudi priznavajo tako kolegi v Nemčiji, v Avstriji, v drugih državah – je kljub svoji majhnosti in kljub povečanemu pritisku na naših mejah vendarle še vedno ohranjala nadzor na naših mejah. Kot sem rekla, ni razpršenega vstopa, ni bilo nobenega dogodka, varnostnega dogodka, v katerem bi bil udeležen naš državljan, in ni res, da nam države ne zaupajo. Avstrija ne uvaja ponovnega začasnega nadzora zaradi Slovenije, ampak zaradi števila migrantov. In tukaj je ključno obvladovanje zunanjih meja Evropske unije in v tej smeri tudi gredo predlogi našega predsednika vlade, ki je izpostavil ravno tiste ključne probleme oziroma ključne rešitve, ki bodo pripomogle k temu, da bo situacija v celotni Evropi bolje obvladovana.

ž

Kar se tiče priporočil (opozicije op.). Sicer smo to že pojasnili, ampak mogoče na kratko, bom šla tudi skozi to, glede na to, da je predlagatelj v svoji uvodni besedi izpostavil bistvo teh rešitev. Torej, državni zbor priporoča vladi, da naj v najkrajšem možnem roku začne dejansko izvajati schengenske in druge predpise na celotnem ozemlju tako, da bo dosledno spoštovano ustavno načelo enakosti pred zakonom. Ta formulacija je tudi pravno zgrešena, ker namreč načela enakosti je enako obravnavanje enakih dejanskih situacij, tukaj pa ne gre za splošno enakost vseh, ker so različna dejanska stanja različno normirana. Mislim, da je vendarle razlika med množičnimi organiziranimi migracijami in migranti in pa državljanom Slovenije, ki se vrača z izleta v Rovinju, tako da je ta koncept očitka je dejansko popolnoma pravno zgrešen, ampak nič hudega, nič za to.

Preusmeritev migrantskega toka proti Republiki Sloveniji ni presenečenje, mi smo na to opozarjali že konec leta 2014, torej od prevzema mandata naprej. Mislim, da se Slovenija v tem trenutku glede na vse kapacitete, ki jih ima, in na svoje zmožnosti izjemno dobro sooča s tem migrantskim tokom. Zato me vendarle moti, da iz očitkov predlagateljev, kakor da izhaja nekakšno razočaranje, da smo se uspešno soočili z migrantskim tokom, mislim, da smo vložili velike napore in da bi tudi ti napori obstoječe vlade in vseh, ki so na terenu, morali biti ustrezno prepoznani.

Kar se tiče postopkov, se izvajajoše vedno v skladu z načrtom aktivnosti, ki predvidevajo točno določene faze migrantskega postopka, migrantskega toka. Tudi v preteklosti smo izdatno pojasnjevali, mislim, da ni potrebe, da ponovno vse pojasnjujemo. Skratka, policija v vseh postopkih enako ravno, na osnovi načela nediskriminatornosti in seveda upošteva načelo enakosti v primernem smislu.

Kar se tiče 2. točke priporočila, da naj Slovenija začne pogajanja s sosednjimi državami o umiku vojaških enot in ponovni sprostitvi prehodov. Veste, da imajo države možnost ponovnega začasnega nadzora, Evropska komisija se je že do tega opredeljevala in se bo tudi opredelila v svojem naslednjem poročilu. Državni zbor priporoča vladi, da naj v najkrajšem možnem roku dokonča postavitve ograje na zunanji Schengenski meji. Tukaj mislim, da je očitno, da prihaja na tem odboru do diametralno nasprotnih stališč. Tudi razloge in namen postavljanja tehničnih ovir smo v preteklosti že pojasnili. Tudi ne gre za začasen ukrep z vsemi nameni, ki jih ta odločitev vlade prinaša. Skratka izključni namen je usmerjanje oziroma obvladovanje migracijskega toka usmerjenega na vstopne točke, da ne bi prihajalo do razpršitve. V preteklosti, kot veste, smo imeli zelo negativne izkušnje s sosednjo Hrvaško in seveda moramo storiti vse, da prepreči in omilimo negativne učinke migracijskega toka na lokalno prebivalstvo.

Glede Višegrajske skupine lahko povem, da z njo dobro sodelujemo, kljub temu da Slovenija ni vključena. Sodelujemo v formatu V4+. Redno se Slovenija tudi udeležuje teh srečanj. Dobro sodelovanje z Višegrajsko skupino nenazadnje se kaže tudi v dejstvu, da so bile ravno te države tiste, ki so nam ponudile največ pomoči v policistih. Mislim, da ni nobenega dvoma, da si bomo še naprej prizadevali za krepitev in poglabljanje odnosov s temi državami.

Zadnja točka oziroma zadnje priporočilo ukrepov za preprečitev možnosti je priporočilo, da bi bili v ciljnih državah zavrnjeni migranti vrnjeni na ozemlje Republike Slovenije. Tudi to smo zelo izdatno pojasnjevali, in sicer, treba je razločevati med vračanjem in zavračanjem. Kar se tiče vračanja, vsi poznate sklep vlade in tudi pri tem bomo vztrajali. Pojasnili smo že, da imamo edino odgovornost do tistih, ki so v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito in so potem v času postopka samovoljno zapustili azilni dom in odšli naprej z migrantskim tokom. Tukaj je glede na skupno število oseb, ki so prešle naše ozemlje, to število izjemno majhno, okrog 140, tako da mislim, da to ne bi bil velik problem, tudi če bi do tega prišlo.”