Ministrica Milojka Kolar Celarc v nagovoru poslancem: Vredno se je boriti za slovenski javni zdravstveni sistem

Spoštovani predsednik Državnega zbora,

cenjene poslanke in poslanci,

predsednik Vlade, kolegice in kolegi iz vlade,

državljanke in državljani,

s prav kirurško natančnostjo se nameravam lotiti odgovorov na vsakega od osmih poglavij iz interpelacije, ki jo je predlagala največja opozicijska stranka.

A uvodoma mi dovolite, da povem, zakaj sem tu, pred vami. In to ne le danes kot interpelirana ministrica, ampak zadnji dve leti, od tedaj, ko ste mi septembra 2014 na zaslišanju na odboru za zdravstvo namenili 10 glasov in tako potrdili namero predsednika vlade, da mi zaupa ta resor.

Zakaj sem torej tu, pred vami?

  • Prvič, ker smo s kolegi Stranke (tedaj še) Mira Cerarja, danes pa Stranke modernega centra, v volilni program zdravje zapisali v samo izhodišče ustvarjalne družbe – kot temeljno dobrobit kakovosti življenja.
  • Drugič, ker smo s kolegi Socialnimi demokrati in Demokratično stranko upokojencev v koalicijskem sporazumu obljubili »korektiv obstoječega zdravstvenega sistema v luči krepitve javnega zdravstva, upoštevaje njegovo finančno vzdržnost, s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti«. Zavezali smo se, »da bomo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene.«
  • In tretjič, ker s sodelavci na Ministrstvu za zdravje in z vsemi prizadevnimi zdravniki, medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci v slovenskem zdravstvu počnemo vse, kar je v naših močeh, da med vztrajanjem na finančni vzdržnosti in dognanji sodobne medicine najdemo dovolj manevrskega prostora za dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo.

Zato sem tu pred vami, spoštovani poslanci: ker smo bili izvoljeni z mandatom za javno zdravstvo, ker smo se koalicijsko zavezali za krepitev javnega zdravstva in ker z vsem srcem in dušo verjamem v to, da sta univerzalnost in dostopnost do zakonsko določenih zdravstvenih storitev možna le ob solidarnem zagotavljanju sredstev zanje.

 

Začenjam dramatično, saj tokratna interpelacija je dramatična: a ne zaradi njenih morebitnih posledic, ampak zaradi njenih razlogov. Slovenska javnost dovolj dolgo spremlja parlamentarno politiko, da zna presoditi, kdaj je interpelacija izzvana politično, kdaj pa interesno. Tu smo v hramu politike – in politike v svoji množini,  so vedno spoštovanja vreden povod za razpravo. A če se za političnim instrumentom, kakršen je interpelacija, skrivajo parcialni in partikularni interesi, ne pa resne politike, tedaj njeno verodostojnost minirajo predlagatelji sami. Ko bom danes enega za drugim odgovarjala na vaše očitke, ne bom branila sebe, temveč politiko javnega zdravstva v Sloveniji – javnega, dostopnega in  solidarnega.

In pri vsaki točki posebej se bo razkrilo, kateremu in čigavemu interesu ne ustreza, da je ta politika javna, dostopna in solidarna.

PRVIČ, je res, da »ključna zakonodaja na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji«, ni v pripravi?

Ne, ni res! Najprej smo naredili analizo zdravstvenega sistema, da ugotovimo, kje sploh smo. Pri njej je sodelovalo več kot osemdeset strokovnjakov tako uglednih ustanov, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija in Observatorij za zdravstvene sisteme in politike. Drugi pomemben dokument je bila resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 Skupaj za družbo zdravja, ki ste jo marca letos sprejeli v tem Državnem zboru, in ki nam daje strateški okvir, v katero smer se bo v naslednjih desetih let zdravstvo razvijalo.

Šele na osnovi tega se je bilo mogoče zares lotiti akcijskega načrta razvoja – saj zakona ne greš pisati zato, da razvežeš strategijo, ampak da ustvariš pogoje za uresničitev načrta – in izboljšaš stanje! In zdaj smo tu: na osnovi analize, strategije in načrta pripravljamo predpise, ki bodo sprejeti v mandatu te vlade.

DRUGIČ, presodite, ali je moja »odgovornost pri vzpostavitvi in delovanju mreže urgentnih centrov v Sloveniji« vredna interpelacije ali prej pohvale?

Ko sem septembra 2014 postala ministrica za zdravje, je bil UC Brežice skoraj končan, UC Izola in UC Novo mesto sta bila pred začetkom gradnje, za UC Nova Gorica smo se še borili za sredstva, ostali UC pa so se gradili. Danes vseh 10 urgentnih centrov deluje! Projekt sem prevzela brez načrtovanega kadra in financiranja izvajanja dejavnosti. Še več, nihče od izvajalcev takrat ni opozarjal na pomanjkanje kadrov ali zahteval dodatne delovne sile.

Danes lahko rečemo, da smo z novimi urgentnim centri ustvarili 266 novih delovnih mest, ki zagotavljajo visoko kakovost zdravstvene obravnave v okviru NMP ter s tem visoko dodano vrednost v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Sredstva, namenjena nujni medicinski pomoči, se v regijah ne zmanjšujejo, ravno obratno: v splošnem dogovoru za leto 2015 smo zagotovili sredstva v višini 13,4 milijona evrov, v dogovoru za leto 2016 še dodatnih 3,1 milijona evrov.

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči je pripravila strokovna delovna skupina, v prav vseh centrih pa sva bili na predstavitvah pravilnika ali državna sekretarka ali jaz sama. Šele na naših terenskih delovnih srečanjih, ko so bili UC tik pred dokončanjem, se je prvič resno izpostavil tudi problem Pediatričnih urgentnih centrov. Prisluhnila sem pobudam in 25. marca letos ustanovila delovno skupino za pripravo priporočil za organizacijo dela v PUC.

Uspešno  pediatrična urgentna služba že deluje v  UC Celje. Naj posebej poudarim, da otroci niso za nič prikrajšani: za vse, tudi otroke, je zagotovljena NMP, ki jo izvajajo reševalne službe, zdravniki specialisti družinske medicine ter zdravniki specialisti v UC.

Ostro  zavračam insinuacije predlagateljev interpelacije, da odlagam gradnjo Urgentnega centra Ptuj. Že na vladnem obisku marca letos sem povedala vodstvu SB Ptuj, da lahko takoj začnemo s postopki gradnje UC, kot je bil načrtovan, saj smo v proračunu zagotovili 1,9 milijona evrov.

TRETJIČ, se vam res zdi, da lahko pripišete »odgovornost za slabo finančno stanje v slovenskem zdravstvu« ministrici, ki je samo v prvi polovici mandata poskrbela za povečanje sredstev za več kot 200 milijonov evrov?

Že v letu 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni. V letu 2015 smo temu namenili 57,1 milijona EUR več,  v letu 2016 pa smo povečali sredstva za 60,2 milijona EUR.

Že ves čas mojega mandata javno opozarjam, da je kriza v zdravstvu od leta 2009 znižala sredstva za izvajanje zdravstvenih programov za okoli 420 milijonov EUR. Prispevki za zdravstveno varstvo so zelo odvisni od sprememb na trgu dela. Ekonomska kriza je v Sloveniji vodila v pomembna zmanjšanja prilivov ZZZS, zaradi porasta nezaposlenosti, počasnejše rasti plač, povečanja deleža neaktivnih zavezancev, ki mesečno prispevajo manj, ter nezadostnih proticikličnih ukrepov za financiranje sistema zdravstvenega varstva.

Znano je, kje iščemo širše rešitve tega stanja – in zakaj nas hočejo odnesti z interpelacijo: zato, ker bomo preoblikovali dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ker bodo za zdravje prispevali tisti, ki ga s svojimi proizvodi ogrožajo (tobačni izdelki). Borim se, da bi povečali del iz integralnega proračuna za specializacije in terciarno izobraževalno dejavnost. Med tem, da se borite za pravične cilje, ki naj povečajo stopnjo solidarnosti v družbi, in tem, da vas po krivem dolžijo za podedovano finančno stanje, je razlika kot med dnevom in nočjo! Ne pozabite: v zdravstvu je 3,2 milijarde interesov. Toliko je namreč denarja za zdravstvo.

ČETRTIČ, ali se vam res zdi, da lahko »neukrepanja na področju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu« obdolžite ministrico, ki je za ta namen namenila posebna proračunska sredstva in vztraja na sistemskih rešitvah?

Dolge čakalne dobe so večplasten problem. Statistični podatki govorijo o tem, da se je stopnja nezadovoljenih potreb zdravstvenih storitev med letoma 2007 in 2014 izjemno povečala: kar za 100 %!  K temu so brez dvoma negativno prispevale tudi omejitve zaposlovanja kot posledica Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Državni zbor sprejel leta 2012. Zato je treba reči – kakor pogosto opozori tudi naš predsednik vlade – da se je na prag našega mandata zvalila kepa čakalnih dob, ki se je začela valiti (vsaj) sedem let pred nastopom našega mandata, dve leti prej pa postala skoraj neobvladljivo velika.

Poleg pomanjkanja finančnih sredstev na čakalne dobe vpliva tudi pomanjkanje specialistov posameznih strok .

Pri tako težki podedovani situaciji je po svoje paradoksno, da prikaz števila vseh čakajočih in čakalne dobe lahko realno spremljamo šele v mojem mandatu, ker šele od leta 2015 zdravstveni izvajalci poročajo o vpisanih pacientih na čakalne sezname. In zato smo interpelirani! Za boljše upravljanje čakalnih dob in čakalnih seznamov izvajamo tudi pilotni projekt, ki smo ga na MZ prav tako začeli v letu 2015.

Pomembno bosta k urejenosti čakalnih seznamov prispevala tudi e-Napotnica in e-Naročanje, ki bosta januarja 2017 v celoti nadomestila papirnato. Tako bomo imeli centralni sistem naročanja, ki omogoča tudi neposredni stik napotnega zdravnika z zdravniki na sekundarni ravni.

Za poseben program skrajševanja čakalnih dob smo do konca leta 2016 zagotovili 15,9 milijona evrov. Izvajalci so sami povedali, koliko posegov lahko opravijo glede na kadrovske zmogljivosti. Izbrali smo tiste operacije in preglede, na katere ljudje čakajo najdlje, hkrati pa lahko čakanje nanje pomembno poslabša zdravstveno stanje bolnika oziroma njegovo kakovost življenja. Za to smo namenili  7,9 milijona evrov, kar pomeni 3200 posegov.

Preostalih 8 milijonov evrov pa je na razpolago za vse prve preglede pri specialistu in osnovno diagnostiko, ki je potrebna za razjasnitev diagnoze (na področju kardiologije in nevrologije na primer ultrazvok srca in obremenilno testiranje). Če bodo izvajalci zmogli vse prve preglede, ki so potrebni, bomo za to namenili dodatnih 8 milijonov evrov. Za tak znesek bodo lahko pregledali okoli 60.000 pacientov.

Spoštovani poslanci in poslanke, ali je vse to res »neukrepanje na področju čakalnih dob v slovenskem zdravstvu«? Ravno nasprotno – in verjamem, da ljudje to še kako dobro občutijo, razumejo in nas podpirajo v naših naporih.

PETIČ, interpelacija me – po krivem! – obtožuje »soodgovornosti za slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in vloge pri političnem kadrovanju v javne zdravstvene zavode«.

Naše zdravstvo ni slabo! Dobro je, ker imamo dobro razvito mrežo zdravstvenih domov, ker imamo tam tudi pediatre, ginekologe, ker imamo dober sistem spremljanja nosečnosti in rojstev, ker smo med državami z najnižjo umrljivostjo novorojenčkov in umrljivostjo porodnic. Zelo hitro tudi dohitevamo države, ki imajo najdaljšo pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu.

 

Imamo torej dober zdravstveni sistem, kar potrjujejo primerjalne študije in mednarodne ustanove. To si moramo priznati in biti na to ponosni, saj gre za rezultat dolgoletnega trdega dela mnogih naših odličnih zdravnikov in medicinskih sester, tudi mojih predhodnikov na težkem ministrskem položaju.

Zato naj ponovno pojasnim, da blagajna ZZZS ne sme izkazovati presežka odhodkov nad prihodki in se – v skladu s Paktom stabilnosti in rasti ne sme zadolževati, lahko pa zniža cene storitev. Vodstvo zdravstvene blagajne je – s soglasji Vlad RS – doslej varčevalo tako, da je neselektivno zniževalo cene zdravstvenih storitev in podaljševalo odlog plačila izvajalcem.

Zavedajoč se težkega položaja, v katerem so bili izvajalci na sekundarnem in terciarnem nivoju, smo takoj ob nastopu mandata začeli z ukrepi za sanacijo prihodkovne strani poslovanja javnih zdravstvenih zavodov.

Že za leto 2014 smo za izvajanje zdravstvene dejavnosti zagotovili dodatnih 30,3 milijonov EUR na letni ravni, v letu 2015 dodatnih 18,5 milijona EUR , letos pa dodatnih 37 milijonov EUR.

ŠESTIČ, podpisniki interpelacije mi pripisujete »soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu«. Ne samo, da ukrepam – borim se proti korupciji!

Kot ministrica odločno vztrajam na načelu ničelne tolerance do korupcije, zato smo v delu ministrstva ter delovnih skupinah in komisijah, v katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki predvsem s področja zdravstva, uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja ali odločanja. Tudi danes, v tem cenjenem zboru, pozivam vse, ki vedo za primere korupcije, da jih, kot veleva zakon, takoj prijavijo. Le s skupnimi močmi bomo premagali zlo korupcije.

Naj dodam, da so za ugled zdravniškega poklica v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja, ki imajo na razpolago ustrezna orodja, med drugim Kodeks medicinske deontologije Slovenije.

Ta v svojem 63. členu izrecno nalaga dolžnost ukrepanja proti zdravnikom, ki kršijo določbe kodeksa.

Pri SEDMEM očitku – da zakoni nastajajo »na podlagi političnih prioritet« – postane najbolj očitno, kako zelo različne koncepte imamo s predlagatelji interpelacije. Slovenija se je politično, na volitvah, odločila, da je javno zdravstvo nosilec zdravstvenih storitev v državi, in ljudem je treba s političnim delovanjem vlade zagotoviti, da za denar, ki ga plačujejo v zdravstveno blagajno, res dobijo potrebne zdravstvene storitve.

Le da vi, podpisniki interpelacije, pravite, da so takšne politične prioritete »v škodo bolnikov in pacientov ter zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih«.

Prav tu se morda najbolj od vseh očitkov kaže temeljna konceptualna protislovnost naših pogledov, saj med nami »poka« predvsem okrog koncesij.

 

MZ je dalo prvi osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti v javno razpravo oktobra 2015. Ta osnutek predloga zakona je vseboval sistemsko ureditev podeljevanja dovoljenj za izvajanja zdravstvene dejavnosti ter podeljevanja koncesij v zdravstvu.

Zdravniška zbornica Slovenije je v celoti nasprotovala zakonu že v fazi javne razprave predloga zakona in tudi po več usklajevanjih predlog še vedno v celoti zavrača. Svoje nasprotovanje predlogu zakona ZZS usmerja v postopek podeljevanja koncesij oziroma pooblastil za izvajanje javno financiranih zdravstvenih programov zasebnim zdravstvenim izvajalcem.

Predlog zakona določa prioriteto izvajanja zdravstvene dejavnosti kot javne službe v okviru javnih zdravstvenih zavodov, ki so zato tudi ustanovljeni.

Transparentno podeljevanje koncesij v skladu z mrežo javne zdravstvene službe in potrebami državljanov je eden od pogojev javnega zdravstva. Koncesije bi se morale podeljevati prek javnih razpisov, za določen čas in po določenih kriterijih. Tudi prodaje koncesij so problematične. Nenavadno je, da kdo lahko proda nekaj, kar mu je država dala brezplačno.

Zadnji, OSMI očitek, hoče mojim »dejanjem in stališčem« pripisati kot posledico kar »izgubljeno zaupanje v zdravstvene institucije države«.

Predlagatelji interpelacije mi prav nič zavito, ampak zelo neposredno očitajo »najmanj objektivno«, če ne že subjektivne odgovornosti za smrt pacienta v UC SB Nova Gorica in tragični uboj zdravnika v SB Izola.

Dogodka tudi danes iskreno obžalujem. Dosedanje javne reakcije so, upam, pokazale, kako negativno je kritična in razmišljujoča javnost sprejela poskuse nabiranja političnih točk ob teh tragičnih dogodkih. Kot ministrica sem storila vse, da se kaj takega ne ponovi.

Spoštovani, podrobnejšo zavrnitev vseh tistih očitkov, za katere mi je tu zmanjkalo časa, najdete v odgovoru na spletnih straneh Državnega zbora in ministrstva. Verjamem, da bom lahko med razpravo odgovorila na vaša konkretna vprašanja.

Za konec pa bi rada poudarila:

  • naš pravičen in solidaren sistem javnega zdravstva, posodobljen in prenovljen, bo temeljil na univerzalni košarici storitev (in ne eni za bogate in drugi za revne), kar je pogoj za enakost pri dostopu do zdravstvenih storitev;
  • naš prenovljen sistem javnega zdravstva bo moral biti dolgoročno vzdržen, saj se kot narod nadpovprečno hitro staramo, to pa prinaša večje potrebe tako po obsegu kot po zahtevnosti zdravstvenih storitev;
  • uvedli bomo del plačila zaposlenih v zdravstvu glede na učinkovitost in kakovost opravljenega dela in
  • preoblikovali bomo dopolnilno zavarovanje in ga nadomestili s pravičnejšimi dajatvami.

Na teh štirih točkah stoji ali pade slovenski javni zdravstveni sistem.

Na teh štirih točkah stojim ali padem tudi jaz. Borila se bom zanje, vse dokler bom imela za to zavezništvo državljanov in državljank, zaupanje predsednika vlade in večinsko podporo vašega spoštovanega zbora.

In verjemite, za to se je vredno boriti!