Ministrica mag. Györkös Žnidarjeva: Ukrepi vlade gredo v smeri preprečevanja, da bi Slovenija postala “žep”

Vlada se je danes na seji odločila, da bo Slovenija začela intenzivirati nadzor na schengenski meji. Tako bo policija zavračala migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil. Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar je napovedala, da bo Slovenija sprejemala migrante v okviru kvot, ki jih je postavila Avstrija. Pojasnila je tudi, da gredo ukrepi vlade v smer zajezitve migrantskega toka in preprečevanja, da bi Slovenija postala t. i. žep. Po drugi strani pa še vedno želijo omogočiti, da tisti, ki potrebujejo zaščito, to tudi dobijo.

Najava poostrenih avstrijskih ukrepov in kvot za Slovenijo torej ni presenečenje, saj je tudi rezultat izmenjave mnenj in usklajevanja z avstrijsko stranjo. Slovenska vlada je zato na seji sprejela dodatne oziroma aktivirala že predvidene nadaljnje ukrepe za zavarovanje slovenske in schengenske meje, za zmanjševanje migrantskega toka in za bolj učinkovito in humano omogočanje postopkov za tiste, ki so do mednarodne zaščite resnično upravičeni. Slovenski varnostni organi bodo tako v državo spustili samo tiste, ki bodo izpolnjevali pogoje za legalen vstop (imeli veljavne dokumente, ali pa izkazali namero za zaprosilo za azil). V okviru tega se bo Slovenija v konkretnih postopkih prilagajala številu migrantov, ki ga je najavila in bo sprejemala Avstrija. To hkrati tudi pomeni dosledno vračanje vseh migrantov, ki prihajajo iz varnih držav.

V okviru poostrovanja nadzora schengenske meje bodo med drugim tudi omejili organiziran prevoz migrantov, zaradi česar se lahko pričakuje, da bodo migranti v prihodnje neorganizirano prihajali na mejo. Na današnji vladni seji so se odločili tudi, da vlada predlaga DZ začetek izvajanja 37.a člena zakona o obrambi, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski, da bi razbremenili policijo in povečali učinkovitost varovanja meje. Pooblastila naj bi veljala od 22. februarja. Pripadniki slovenske vojske bodo skladno z usklajenimi načrti in usmeritvami policije razporejeni na iz izkušenj najbolj občutljive dele (zelene) meje. Vlada je določila seznam varnih izvornih držav, na katerega je uvrstila Albanijo, Alžirijo, Bangladeš, BiH, Črno goro, Egipt, Kosovo, Makedonijo, Maroko, Srbijo, Tunizijo in Turčijo. “Namen sprejema seznama je v tem, da se bo v Sloveniji omogočilo hitrejše odločanje v postopkih mednarodne zaščite,” je pojasnila ministrica. Pri tem je poudarila, da samo dejstvo, da je država na seznamu, ne pomeni, da organi ne bodo odločali o prošnji za mednarodno zaščito, saj lahko država za posameznika ni varna zaradi njegovih osebnih okoliščin.

Slovenija, pa tudi druge države članice, so do sedaj uporabljale možnost, ki jo daje schengenska zakonodaja, da na svoje ozemlje spuščajo migrante brez dovoljenja za vstop – torej iz humanitarnih razlogov. Gre za izjemo, ki jo zakonodaja omogoča, pri čemer pa je v praksi ob množičnih prihodih težko oceniti, kdo je do takšne izjeme upravičen in kdo ne. Zato je v Evropsko unijo prišlo veliko ekonomskih migrantov, ki do mednarodne zaščite niso upravičeni (kar bodo pokazali ustrezno izvedeni postopki obravnave prošenj za azil) in bodo posledično vrnjeni v države izvora. Tega zdaj ne bo več (taka bodo tudi skupne EU usmeritve za zajezitev migrantskega toka) in slovenska vlada je glede na to in ravnanje severne sosede sprejela oziroma aktivirala ustrezne ukrepe.

Postavlja se tudi vprašanje, ali so države članice EU na migrantski poti dolžne sprejemati prosilce za azil iz druge države članice. Odgovor in pravna interpretacija je, da ne. To pa zato, ker ima vsak migrant možnost, da za mednarodno zaščito zaprosi v prvi državi vstopa v Evropsko unijo. Če tam tega ni storil, ko je imel možnost, ga druge oz. naslednje države članice niso dolžne obravnavati kot azilanta. Ta postopek je urejen že z Dublinsko uredbo in preprečuje t.i. »asylum shopping« – namreč, da si begunci sami izbirajo, kje bodo zaprosili za mednarodno zaščito.

V petek naj bi Evropski svet oziroma vrh EU sprejel dogovor, da je potrebno množičnemu skupinskemu prehajanju kopenskih meja migrantom iz humanitarnih razlogov narediti konec in hkrati poskrbeti za begunce, ki dejansko potrebujejo zatočišče izvajati preko relokacij neposredno iz centrov za registracijo (hotspot) na grških (in italijanskih) otokih ter s programi preseljevanja beguncev neposredno iz Turčije. Slovenija, kot država na zunanji schengenski meji, je dolžna v celoti spoštovati sklepe ES in tak režim tudi izvajati. Enako obveznost imata na migrantski poti Hrvaška (zunanja meja EU) in Grčija (zunanja schengenska meja).