Ministrica Ksenija Klampfer za STA: Ne želim kazati s prstom zaradi napak od prej, moja naloga je reševanje težav zdaj

Pogovor je bil objavljen na spletni strani STA.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer ima polne roke dela. Te dni je mirila strasti socialnih partnerjev, čakajo jo pogajanja o socialnem sporazumu in večji pokojninski reformi. Poleg tega je v pogovoru za STA opozorila tudi na odpravljanje težav za nazaj. A ob tem ne želi “kazati s prstom na napake, osebe, moja naloga je, da rešujemo težave”.

Ministrica je zatrdila, da je zagovornica socialnega dialoga, čeprav priznava, da ga je v času manjšinske vlade težko voditi. Kljub temu verjame, da bodo rešitve komisije za spremembo poslovnika Ekonomsko-socialnega sveta rešile zagato, saj naj bi socialnim partnerjem omogočile tudi obravnavo nevladnih zakonov. Še vedno si želi tudi sprejema socialnega sporazuma, ki bi presegel mandat te vlade. Dolgotrajna pogajanja bodo po njenih pričakovanjih stekla prihodnje leto.

Strahove delodajalcev, da bo lani sprejeta in z njimi neusklajena novela zakona o minimalni plači ogrozila posamezna podjetja in sektorje, je zavrnila. To bo priložnost za prestrukturiranje podjetij v smeri zvišanja produktivnosti in dodane vrednosti, ki je zdaj v Sloveniji 20 odstotkov nižja kot v drugih evropskih državah, je izpostavila. Nižjo minimalno plačo imajo le države, kot so Romunija, Bolgarija, Madžarska, Poljska, je naštela in dodala, da je nedopustno, “da nekdo, ki dela poln delovni čas, za preživetje potrebuje socialne transferje”.

Na področju brezposelnosti Slovenija že beleži premike. Število registriranih brezposelnih je bilo septembra najnižje po oktobru 2007. Delež dolgotrajno brezposelnih je medtem največji doslej, a tudi njihovo število upada, je poudarila ministrica, ki je zadovoljna z rezultati pilotnega projekta, po katerem dolgotrajno brezposelne obravnavata center za socialno delo in zavod za zaposlovanje. Na pomoč jim bodo priskočili še z javnimi deli. To je nujno, je prepričana ministrica, saj “vemo, da je ljudem, ki so toliko časa umaknjeni s trga dela, problem že, da se zjutraj počešejo in pridejo v službo”.

Ena od prioritet Klampferjeve je tudi boj proti prekarnosti. Ministrstvo je sprožilo postopek zaposlovanja čistilk in pripravilo “določena izhodišča” za zajezitev posredovanja agencijskih delavcev na črno. Rešitev za zagotavljanje socialne in zdravstvene varnosti samozaposlenih oseb v primeru bolniškega staleža v prvih 30 dneh in za zaostritev prepovedi veriženja pogodb, ki jih predvideva koalicijski sporazum, medtem še nimajo. Medresorska skupina za načrtovanje ukrepov bo sicer delo zaključila spomladi. “Pretirana regulacija pa je lahko nevarna za razvoj podjetništva, inovacij, paziti moramo, da ne ubijemo podjetniškega duha,” je opozorila ministrica.

Bo pa treba v luči dejstva, da so zaposleni delodajalcem dandanes ves čas na voljo po telefonih in elektronski pošti, v prihodnje več govoriti o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, saj to negativno vpliva na razpoloženje zaposlenih, zdravje in tudi nataliteto, “kar je velik problem”, je navedla.

Večjih posegov v zakon o delovnih razmerjih na ministrstvu ne načrtujejo, najpozneje v začetku prihodnjega leta pa se bodo lotili priprave prave pokojninske reforme, ki bo zagotovila vzdržnost sistema, je napovedala. Treba bo znova pogledati upokojitvene pogoje, zlasti pa pozornost nameniti možnostim za daljše ostajanje v zaposlitvi. V Sloveniji se namreč povprečno upokojujemo že pri 58 letih, medtem ko je delovna aktivnost starih med 60 in 65 let nižja le še v Grčiji, je dejala.

Delovno aktivnost poskuša ministrstvo spodbujati s predlogom novele pokojninskega zakona, ki je v parlamentarnem postopku. “A eno je zakonodaja, drugo pa prilagoditev delovnih mest,” je opozorila. “Nekateri mi oporekajo, češ da robotizacija in digitalizacija veliko staneta. A ni vse v robotizaciji,” je dejala. “Ali je nujno, da delavka v proizvodnji potiska voziček z lastno silo? Danes poznamo samohodne vozičke, ki so mehanska rešitev in niso velik strošek,” je spomnila. V široko zasnovani medijski kampanji bodo zato poskušali vplivati tudi na menedžerje, da bodo večjo pozornost namenili prilagajanju delovnih mest starejšim.

Na pokojninskem področju je pereč tudi zaostanek pokojnin zaradi neusklajevanja v času krize. Ministrica se zavzema, da bi ga nadoknadili. Pokojnine so se februarja lani in letos že uskladile redno po sistemskem zakonu in tako bo tudi prihodnje leto. Izredno usklajevanje pa bo po nedavnem dogovoru koalicije izvedeno prihodnje leto že ob več kot 2,5-odstotni gospodarski rasti.

Ministrstvo bo v odgovoru računskemu sodišču, ki je bilo v svoji nedavni reviziji kritično do stanja v socialnem varstvu starejših, navedlo zlasti rešitve, ki so že v pripravi. Za področje deinstitucionalizacije so na voljo še določena evropska sredstva, je spomnila Klampferjeva. Sama se zavzema tako za razvoj skupnostnih oblik pomoči kot institucionalnega varstva. Želi si t. i. domov pete generacije, ki zagotavljajo storitve za kakovostno življenje doma, omogočajo pomoč na domu, naslavljajo pa tudi problema osamljenosti in nasilja. V domovih za starejše je zdaj približno tretjina takšnih, ki bi lahko še živeli doma, je ocenila.

Na ministrstvu ne razmišljajo o reformi socialnega sistema, čeprav se ministrica strinja, da je zelo zapleten in nepregleden. Še naprej pa ga bodo poenostavljali in avtomatizirali postopke. Za socialne transferje gre sicer 1,259 milijarde evrov letno, kar je približno 16 odstotkov celotnega proračuna, je spomnila.

Tako z organizacijskimi kot administrativnimi ukrepi jim je letos uspelo preprečiti jesenski zaostanek pri reševanju vlog za štipendije in druge letne pravice, potem ko se je avgusta iztekla veljavnost več kot 110.000 pravic posameznikov. Rešenih je že 95 odstotkov vlog, je dejala. Ostale so samo še tiste, kjer čakajo dopolnitev strank, kar je prvič po letu 2012, da so vloge rešene znotraj zakonsko določenega roka.

Prav tako se zmanjšuje zaostanek pri reševanju pritožb na ministrstvu. Ob začetku mandata te vlade je bilo nerešenih 5400 pritožb, zdaj jih je 700. “Cilj je, da na zeleno vejo pridemo do konca leta,” je napovedala.

Ministrica je zatečeno stanje podedovala tudi na nekaterih drugih področjih. Med okostnjaki, ki so popadali iz omar, je posebej omenila “nesrečno reorganizacijo centrov za socialno delo”, saj “socialna varnost ne pomeni le pravic, temveč tudi, da so te pravočasno zagotovljene”. Prioritetno se je zavzela tudi za popravo krivic staršem slepih in slabovidnih otrok, ki bodo po predlogu zakona, ki je že v DZ, prejeli neizplačan dodatek za nego otroka za nazaj. Centri za socialno delo bi lahko začeli odločbe izdajati v začetku prihodnjega leta.

“Moram povedati, da ne gledam toliko nazaj, ne želim komentirati vseh napak,” je še dejala Klampferjeva. Moja naloga je, da rešujemo težave,” je navedla. Na vprašanje, ali kdaj sodeluje s svojo predhodnico Anjo Kopač Mrak, ki je sedaj zaposlena v kabinetu predsednika vlade, pa je odgovorila: “To ministrstvo poskušamo voditi po samostojni poti.”