Ministrica Kozlovič na delovnem obisku v Haagu in Bruslju

Ministrica mag. Lilijana Kozlovič je v okviru priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU obiskala nizozemsko prestolnico Haag, ter sedež evropskih institucij v Bruslju.

V ponedeljek, 10. maja, je v Haagu obiskala Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust). Srečala se je s predsednikom Ladislavom Hamranom in s podpredsednikom ter slovenskim nacionalnim predstavnikom Boštjanom Škrlecem.

Eurojust je nenadomestljiv partner slovenskega kazenskega pravosodja, ki skupaj z Evropsko pravosodno mrežo vsakodnevno nudi učinkovito pomoč mednarodnemu sodelovanju in mednarodni pravni pomoči. Učinkovita in hitra izmenjava informacij je lahko še posebej pomembna pri pregonu hudih kaznivih dejanj, vloga Eurojusta v tem pogledu pa je zelo cenjena in dragocena. Predstavniki Eurojust z različnimi dejavnostmi in usklajevanjem pogosto delujejo kot posredniki, ki omogočijo da se zapletene zadeve izpeljejo in zaključijo na najučinkovitejši način. Predsednik Eurojust je pohvalil slovenske predstavnike v Eurojust na čelu z Boštjanom Škrlecem, ki je ministrici predstavil delo slovenske ekipe. Sogovorniki so poudarili pomen digitalizacije pravosodja, kar bo tudi ena od prioritet slovenskega predsedovanja.

V Haagu se je ministrica Kozlovič srečala tudi z nizozemskim ministrom za pravosodje in varnost, Ferdom Grapperhausom in mu predstavila prioritete slovenskega predsedovanja s poudarkom na digitalizaciji in izzivih, ki jih ta prinaša na področju pravosodja in človekovih pravic. Posebej sta se dotaknila dosjeja e-dokazi. Minister Grapperhaus  je pozdravil slovensko agendo, še posebej v luči zaščite pravic otrok v okviru spletnih zlorab.

Prvi dan obiska je ministrica zaključila s srečanjem z nizozemskim ministrom za pravno varnost, Sandrom Dekkerjem, kjer je podrobneje predstavila prioritete slovenskega predsedovanja na področju civilnega prava. Med drugim sta se osredotočila na digitalizacijo pravosodnih sistemov in pozdravila sporočilo Evropske komisije, ki je začrtalo nov pristop za digitalizacijo pravosodja, temelječ na celovitem naboru zakonodajnih, finančnih in informacijskih instrumentov.

V torek, 11. maja je ministrica Kozlovič v Bruslju obiskala Evropski parlament, kjer se je srečala s predsednikom odbora za pravne zadeve in za državljanske svoboščine (JURI) g. Juanom Fernando López Aguilarjem, s predsednikom odbora za pravosodje in notranje zadeve (LIBE), g. Adriánom Vázquez Lázaro ter s poročevalko za dosje e-dokazi ga. Birgit Sippel.

Ministrica je sogovornikom predstavila prednostne naloge, ki Slovenijo čakajo med predsedovanjem Svetu EU-ja na področju pravosodja, pri čemer bo ključni poudarek zaščita človekovih pravic in svoboščin v luči razvoja novih digitalnih tehnologij.

Ministrica se je srečala s slovenskimi dopisniki v Bruslju in dala izjavo glede delovnega obiska ter poteka priprav na predsedovanje.

V sredo, 12. maja se je ministrica Kozlovič na Generalnem sekretariatu Sveta EU sestala z generalno direktorico za pravosodje in notranje zadeve Christine Roger. Govorili sta o vsebinskih in organizacijskih pripravah na predsedovanje Slovenije ter izmenjali poglede na nekatere ključne dosjeje s področja civilnega in kazenskega prava.

Na bilateralnem srečanju z belgijskim podpredsednikom vlade in ministrom za pravosodje Vincentom Van Quickenbornom je ministrica Kozlovič predstavila prednostne naloge v okviru slovenskega predsedovanja.

Obisk je zaključila s srečanjem z Evropskim komisarjem za pravosodje Didierjem Reyndersom, s katerim je govorila o prioritetah predsedovanja na področju pravosodja. Posebej sta izpostavila pripravljenost za delo na področju zaščite žrtev, otrokovih pravic in digitalizacije pravosodja. Podrobneje sta se pogovorila o nadaljevanju dela na nekaterih ključnih dosjejih in področjih, med drugim o evropskem mehanizmu za odstop terjatev, dosjeju e-dokazi, nadaljnjem ukrepanju v zvezi s strategijo digitalizacije, etičnih vidikih uporabe umetne inteligence v pravosodju in o Strategiji EU o otrokovih pravicah.

Dotaknila sta se tudi vprašanja vzpostavitve Evropskega javnega tožilstva in imenovanja slovenskih delegiranih evropskih javnih tožilcev. Ministrstvo za pravosodje je za delovanje Evropskega javnega tožilstva v Sloveniji uredilo ustrezno pravno zakonsko podlago, prostore za delovanje, kadrovske in finančne vire. Za dokončno vzpostavitev celovitega delovanja te institucije v Sloveniji z imenovanjem dveh delegiranih evropskih javnih tožilcev pa se mora s predlogom kandidatov seznaniti Vlada kot kolektivni organ.