Ministrica Kolar Celarc po končani analizi slovenskega zdravstva: Po dostopnosti do zdravstvenega varstva smo pri vrhu

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je predstavila ugotovitve analize slovenskega zdravstvenega sistema. Dejala je, da slednji kaže, da sistem ni optimalen, je pa daleč od kolapsa in razsula: “Dobre prakse tudi iz Slovenije je treba razširiti na sistem, medtem ko nekatera področja kličejo po korenitih spremembah.” Glede na druge države EU se slovenski zdravstveni sistem uvršča v povprečje, po nekaterih kazalnikih med najboljše, čeprav v Sloveniji namenjamo trikrat manj denarja kot denimo v Avstriji, je izpostavila ministrica. Po dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva smo pri vrhu.

Ker so ginekologi in pediatri organizirani na primarni zdravstveni ravni, se to kaže v nizki umrljivosti dojenčkov in mater, je navedla. Na primarni zdravstveni ravni je po njenih navedbah treba povečati število zdravstvenih timov. Prav tako je treba izboljšati povezovanje med posameznimi zdravstvenimi ravnmi, da bo bolnik imel bolj celovito in kontinuirano obravnavo. Dobre prakse, ki so jih razvili v nekaterih regijah, je treba po njenih navedbah ovrednotiti in umestiti v sistem.

Glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja slika ni črno-bela, pravi ministrica. Slabost je v tem, da so premije enake ne glede na višino dohodka, kar pomeni, da je sistem manj pravičen. Po drugi strani pa so plačila iz žepa pri nas med najnižjimi v EU in znašajo 13 odstotkov od vseh stroškov v zdravstvu. Cilj je, da ne bi presegli 15 odstotkov, ker je to zgornja meja, ko bolniki še niso premoženjsko ogroženi zaradi zdravstvenih izdatkov, je dejala.

Plačila iz žepa so pri nas med najnižjimi v EU in znašajo 13 odstotkov od vseh stroškov v zdravstvu

Ministrica je opozorila tudi na ne dovolj jasno opredeljene vloge ključnih nosilcev v zdravstvu. Ključni procesi, vključno s splošnim dogovorom, so premalo transparentni, predlogi in prezapleteni. Prenoviti bo treba obračunske sisteme modelov. Analiza tudi kaže, da je financiranje zdravstva pri nas preveč odvisno od prispevkov od plač. Slovenija iz državnega proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh članic EU, kar je tvegano v času gospodarskih kriz, pa tudi z vidika staranja prebivalstva.

Josep Figueras z Observatorija za zdravstvene sisteme in politike je glede financiranja dejal, da je treba vire razpršiti in sprejeti proticiklične ukrepe. Znotraj EU ima večine držav le eno zavarovalnico za obvezno zdravstveno zavarovanje. Nekatere spremembe pri obveznem zdravstvenem zavarovanju so nujne, predvsem pa ga je treba bolje regulirati, je dejal. Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji je dobro, ampak je razdrobljeno, je opozoril. Kot primere dobre prakse je navedel referenčne ambulante družinske medicine ter koordinatorje zdravniške oskrbe. Po njegovem mnenju je treba še dodatno povečati obseg delovanja patronažne službe ter razmisliti o raznih posvetovalnih organih za primarno raven. Tudi Ellen Nolte z observatorija meni, da bi bilo dobro sistemsko omogočiti, da bi se lahko družinski zdravniki pri obravnavi bolnika posvetovali s specialisti, s čimer bi zmanjšali število napotitev na sekundarno raven. Takšen sistem imajo na Finskem in Švedskem, pa tudi denimo v UKC Ljubljana. Poleg tega bi bilo po njenem mnenju treba sistemsko urediti odpuščanja iz bolnišnične oskrbe. Enotna navodila za to sicer so, a jih v zdravstvu ne poznajo povsod.