Ministrica Kolar Celarc na prvi javni predstavitvi sprememb v zdravstvu: »Ne rušimo, ohranili bomo tisto, kar je dobro in uvedli spremembe, tam, kjer so potrebne«

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je na prvi javni predstavitvi z naslovom »Kaj prinašajo spremembe v zdravstvu« poudarila, da ima Slovenija javno zdravstvo, ki je primerljivo drugim evropskim državam. »Ne bomo rušili, ohranili bomo tisto, kar je dobro in uvedli strukturne spremembe tam, kjer so potrebne. Še vedno imamo evropsko primerljivo zdravstvo in odlično zdravstveno varstvo,« je dejala.

Omizja, ki ga je vodil vodja Programskega odbora SMC za zdravje Peter Požun, so se udeležili poslanci Jani Moederndorfer, Vlasta Počkaj, Erika Dekleva in Marko Ferluga, predstavniki upokojencev in drugi občanke ter občani. Z ministrstva za zdravje so na vprašanja odgovarjali vodja delovne skupine za financiranje pri pripravi zakona ZZVZZ Elda Rogelj, generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate in vodja pravne službe Mojca Grabar.

Ministrica je je spomnila, da je v tem mandatu vlada že sprejela dva izjemno pomembna sistemska zakona, Zakon o lekarniški dejavnosti in Zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov. Lekarniški zakon omogoča širitev mrežo lekarn, uvaja novost, po kateri bomo ob odpustu iz bolnišnice že dobili prva predpisana zdravila, hkrati pa zakon uvaja kliničnega farmacevta, ki bo strokovno določil, katera kombinacija zdravil je za posameznega pacienta dobra in potrebna.

O tobačnem zakonu je ministrica poudarila, da ga sprejemamo zato, da bo čim manj mladih začelo kaditi in da ne bo vsak dan v Sloveniji deset ljudi umrlo zaradi škodljivih posledic kajenja. »Sprejeli smo zelo dober in učinkovit zakon,« je dejala.

Ministrstvo je vzpostavilo tudi centralni register vseh nabav, kar je velik korak k preglednosti cen, ki jih plačujejo posamezni dela zdravstva, in s tem močno omejuje možnost preplačil in zlorab ter korupcije v zdravstvu.

O zakonu o pacientovih pravicah pa je ministrica izpostavila, da bo poleg pravic določal tudi dolžnosti pacientov.

Vodja SMC Programskega odbora Požun je uvodoma poudaril, da sveženj sprememb ohranja košarico zdravstvenih pravic in utrjuje javni in solidarni zdravstveni sistem. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju uvaja zavarovanje za vse prebivalce, zavarovani bodo vsi otroci, zdaj na primer kar 3.800 otrok ni zavarovanih. Zakon ukinja prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, zaradi česar bo 80% zavarovancev vplačevalo manj.

V ospredju razprave so bila vprašanja o skrbi in pomoči države za zdravje socialno šibkih. Vodja delovne skupine za financiranje pri pripravi zakona ZZVZZ Elda Rogelj je obširno pojasnila, da bo tudi pri novem nadomestilu, ki ga zakon uvaja namesto zdajšnjega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, država zagotavljala doplačila in dostop do zdravja socialno šibkejšim, upokojencem in kmetom.

Udeležence je zanimalo, iz katerih virov se bo financiralo solidarno javno zdravstvo, glede na to, da se družba stara. Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju predvideva večji delež financiranja neposredno iz proračuna, saj je Slovenija ena od držav z najmanjšim deležem proračunskih sredstev v zdravstveni blagajni. Samo 3% sredstev prispeva proračun, ostalo pa zavarovanci s prispevki. V zakonu je predviden večji, 7% delež proračunskih sredstev. Zdravstvena blagajna bo mela tako na voljo za zagotavljanje zdravstvenih storitev več kot 300 dodatnih milijonov evrov na leto.

Vir dodatnega denarja, kar 50 milijonov evrov, bodo tudi sredstva, ki so jih za svoje delovanje iz prispevkov zavarovancev porabile zasebne zdravstvene zavarovalnice pri pobiranju prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje. Zato bomo imeli za zdravje dodatnih 50 milijonov evrov.