Minister Počivalšek z delodajalci o ukrepih za omilitev vplivov dviga minimalne plače in ohlajanja gospodarstva

Včeraj so za mizo zopet sedli člani Strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje in na 5. seji Sveta primarno govorili o ublažitvi posledic dviga minimalne plače, o nadaljevanju socialnega dialoga ter o razlogih za upadanje sredstev za raziskave in razvoj. Poleg napovedanih tem so člani sveta na željo delodajalcev razpravljati tudi o študentskem delu, ohlajanju gospodarstva ter omejitvenih ukrepih Banke Slovenije glede najemanja potrošniških kreditov.

Razprava o višini minimalne plače je sicer zaključena, je pa Svet zato razpravljal o posledicah v gospodarstvu, ki jih bo ta sprememba prinesla. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je tako uvodoma napovedal, da bo ministrstvo še naprej izvajalo ukrepe za spodbujanje gospodarstva za dvig produktivnosti in konkurenčnosti: »Spodbujali bomo podporno okolje za podjetništvo, ki nudi brezplačne storitve za podjetja. Na drugi strani pa bomo nudili neposredne spodbude za raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja ter spodbujanje internacionalizacije in digitalizacije.« K temu velja prišteti ukrepe Ministrstva za delo, družino, socialnem zadeve in enake možnosti predvsem na področju Aktivne politike zaposlovanja, ki na pri usposabljanju in izobraževanju zaposlenih priskoči na pomoč delodajalcem, za ta namen pa je omenjeno ministrstvo letos namenilo kar 72 milijonov evrov. Ob tem je ministrica Ksenija Klampfer spomnila, da »se ob koncu leta odmrzne tudi 156. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar bo povzročilo delno oprostitev plačila prispevkov delodajalcev za starejše delavce in gospodarstvo predvidoma olajšalo za naslednjih 19 milijonov evrov.«

Da ti ukrepi predstavljajo omilitev vpliva dviga minimalne plače na podjetja, menijo tudi gospodarstveniki. K tem predlogom pa je Gospodarska zbornica Slovenije dodala še odlog plačila prispevkov za preprečevanje likvidnostnih težav ob prehodu na izvajanje Zakona o minimalni plači. Svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje je tako včeraj sklenil, da se bodo predstavniki gospodarstva poenotili glede končnega svežnja ukrepov, katerega bo nato obravnaval Ekonomsko socialni svet.

Vezano na slednje, se je odprla tudi razprava o nadaljevanju socialnega dialoga, v kateri je ministrica Klampferjeva povedala, da se socialni dialog nadaljuje, in da bo spremenjen protokol v okviru Ekonomskega socialnega sveta odslej omogočal tudi obravnavo predlogov nekoalicijskih političnih strank.

Državni sekretar mag. Aleš Cantarutti je prikimal očitkom gospodarstva, da podpora države gospodarstvu na področju vlaganj v raziskave in razvoj ni povsem ustrezna, temu pa je tako predvsem zaradi vira financiranja, ki vpliva na terminski načrt črpanja sredstev. Namreč, ministrstvu se vse od leta 2012 znižujejo integralna sredstva za ta namen, povečujejo pa kohezijska sredstva, kar državni sekretar vidi kot ključno težavo: »Financiranje raziskav, razvoja in inovacij je danes tako popolnoma odvisno od sredstev kohezijske politike, kar deset let nazaj ni bila praksa. Ravno zato bomo predlagali, da se povečajo sredstva za raziskave in razvoj ter da se za to namenijo sredstva integralnega proračuna RS, saj bomo le tako dosegli preboj na področju raziskav, razvoja in inovativnosti ter zagotovili kontinuiteto in konstantnost vlaganja v ta področja,« je dejal mag. Cantarutti. Razvoj se namreč giblje linearno, česar pa kohezijska sredstva ne upoštevajo, saj je črpanje navadno – tudi ob optimalnem delu pristojnih služb – skoncentrirano na določeno časovno obdobje. Slednje pomeni, da je v nekaterih letih sredstev za ta namen občutno premalo, v drugih pa toliko, da jih gospodarstvo niti ne more absorbirati. Rešitev državni sekretar Cantarutti vidi tudi v prilagajanju operativnega programa za naslednjo finančno perspektivo dejanskim spremembam v gospodarstvu.

Predstavniki delodajalskih organizacij so ob koncu izpostavili še problematiko omejitvenih ukrepov pri bančnem odobravanju potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. Izrazili so prepričanje, da ti omejujejo potrošnjo, kar ima na naše gospodarstvo negativne posledice. Temu je prikimal tudi minister Počivalšek, ki je omenjene ukrepe označil kot preostre: »Ne moremo si privoščiti, da glavnina populacije kljub rastočim prejemkom postane kreditno nesposobna in tako ohromimo našo potrošnjo, ki je pomemben steber gospodarske rasti.« Minister Počivalšek je dejal, da tudi tovrstni ukrepi sami po sebi spodbujajo ohlajanje gospodarstva, do katerega sicer prihaja zaradi tradicionalne navezanosti slovenskega gospodarstva na tuje trge. »Ravno zato smo takoj, ko smo za ukrepe Banke Slovenije izvedeli, tudi odreagirali, prav tako podpiramo predlog Združenja bank Slovenije, da se skliče sestanek z vsemi deležniki v zvezi s temu ukrepi, ker so enostavno preostri,« je še poudaril minister.

Člani sveta so se dotaknili tudi višine plačila študentskega dela, ob čemer je minister Počivalšek dejal, da ima sam glede tega trda stališča, saj »bi morali študentje predvsem študirati, seveda z namenom, da se čim prej po zaključenem študiju tudi vključijo na trg dela, saj smo po statistikah na tem področju nekonkurenčni z drugimi državami članicami EU.« Predstavniki delodajalskih organizacij so bili poenoteni v stališču, da bi lahko višja urna postavka študentskega dela prinesla določene negativne posledice za zaposlene, ki že prejemajo minimalno plačo, kot tudi za študente same. Povedali pa so tudi, da je za podjetja bolj zanesljiva izbira zaposlitev delavca po podjemni pogodbi, kot pa najem študenta, ki ga morda naslednji dan zaradi študijskih obveznosti ne bo v službo. Minister je na navedeno odgovoril, da vse te tegobe izvirajo iz toge delovno-pravne zakonodaje, ki podjetjem enostavno ne omogoča dihanja s trgom. Razprava o študentskem delu se je sicer včeraj sočasno odvijala tudi v Državnem zboru.

Vir: MGRT