Minister Koritnik: “Socialni dialog teče”

»Socialni dialog med partnerji teče. Gre za stalni proces, ki ga ohranjamo tudi v času epidemije,« je uvodoma po današnji seji pogajalske komisije poudaril minister za javno upravo in vodja vladne pogajalske skupine Boštjan Koritnik, ki je v nadaljevanju povzel vsebino točk dnevnega reda seje.

Kot je dejal, s spremembo uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela želi vladna stran jasneje razmejiti nagrajevanje iz naslova opravljanja rednih nalog pri delodajalcu ter nagrajevanje iz naslova posebnih vladnih projektov.
V uredbi bi sedaj bilo nesporno zapisano, da je v prvem primeru mogoče prejeti največ 20 % osnovne plače javnega uslužbenca, v drugem primeru pa največ 30 %, pri čemer se nagrajevanje iz obeh naslovov ne bi izključevalo. Tisti, ki bi torej bili prekomerno obremenjeni zaradi številnih dodatnih nalog, ki bodo jih opravljali zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa, bi lahko prejeli skupaj iz obeh naslovov največ 50 % osnovne plače – seveda gre za izjemne primere, je izpostavil Koritnik.
Takšno nagrajevanje že sedaj omogoča veljavna uredbe, vendar se je zaradi nejasne dikcije v uredbi tovrstno nagrajevanje pri delodajalcih različno interpretiralo, to pa je v praksi povzročalo neenak pristop ob istih pravnih podlagah.
Minister je še povzel, da želi vlada odpraviti neutemeljeno razlikovanje glede tovrstnega nagrajevanja med direktorji in ostalimi javnimi uslužbenci. Opozoril je na dejstvo, da so direktorji glede na veljavni plačni sistem v slabšem položaju kot javni uslužbenci, v smislu, da imajo v posameznih primerih celo nižje plače, kot njihovi podrejeni sodelavci.

»Vsaj glede variabilnega nagrajevanja, ki je seveda odvisno od rezultatov dela, ne vidimo utemeljenega razlikovanja med direktorji in ostalimi, tako, da predlagamo izenačitev najvišjih možnih odstotkov glede nagrajevanja prekomernih obremenitev med enimi in drugimi. Verjamemo, da bomo poleg odprave krivičnega razlikovanja med direktorji in ostalimi v zvezi z variabilnim nagrajevanjem, s tem prispevali k še boljšim rezultatom pri delu poslovodnih organov v javnem sektorju.«

Glede ureditve nagrajevanja redne delovne uspešnosti je vodja vladne pogajalske skupine povedal, da se je ta po več kot 11 letih neizplačevanja zaradi varčevalnih ukrepov s sredino letošnjega leta pričela ponovno izplačevati, pri čemer pa z učinki tovrstnega nagrajevanja niso zadovoljni ne delodajalci in ne zaposleni. Ključni problem je po besedah Koritnika dejstvo, da samo ocenjevanje delovne uspešnosti nima neposrednega vpliva na višino izplačila nagrade zaradi nadpovprečnih delovnih rezultatov.
V začetku letošnjega leta je z namenom spremembe veljavne ureditve tovrstnega nagrajevanja že bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov sindikalne in vladne strani, vendar je njeno delo zaradi odstopa prejšnje vlade bilo prekinjeno. »Želeli bi torej zagotoviti nadaljevanje dela te delovne skupine s ciljem, da čim prej pridemo do boljše ureditve nagrajevanja redne delovne uspešnosti,« je dodal minister, ki je ob tem povedal še, da gre za materijo kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je ni možno enostransko spreminjati, pri čemer glede na dosedanjo konstruktivno držo sindikatov v tej zvezi vladna stran računa na njihovo nadaljnjo pripravljenost za čimprejšnje spremembe kolektivne pogodbe v tej zvezi. Nadaljevanje dela prej omenjene delovne skupine bo potekalo v obliki dveh delovnih skupin, saj gre za kompleksno in obsežno tematiko tako z vsebinskega kot tehničnega vidika. Tudi ti dve novi delovni skupini bosta sestavljeni iz vladnih in sindikalnih predstavnikov.

Na dnevnem redu pogajalske seje je bila tudi točka, namenjena pregledu dosedanjega dela strokovne skupine za pripravo celovite analize izplačil t.i. Covid dodatkov. Gre za analizo, ki so jo zahtevali sindikati in ki naj bi poleg finančnih učinkov izplačil teh dodatkov pokazala tudi, kako so se ti dodatki izplačevali po posameznih dejavnostih in poklicnih skupinah javnega sektorja. Minister za javno upravo je v tej zvezi povedal, da so bili sindikati glede izplačevanja teh dodatkov zelo kritični, temeljita analiza, ki jo pripravljata skupaj tako vladna, kot sindikalna stran pa bo objektivno pokazala, kaj se je glede teh dodatkov dejansko zgodilo v praksi.

Kot zadnjo vsebinsko točko na dnevnem redu so vladni in sindikalni predstavniki na predlog sindikatov obravnavali časovnico usklajevanj/pogajanj s sindikati javnega sektorja za realizacijo zavez iz stavkovnih sporazumov.