Minister Koprivnikar po celovitem pregledu dodatkov v javnem sektorju: Do sistemskih anomalij ne prihaja

Ministrstvo za javno upravo je na željo vlade pripravilo celovit pregled dodatkov v javnem sektorju. Minister Boris Koprivnikar je dejal, da je pregled pokazal, da je distribucija dodatkov med proračunskimi uporabniki in različnimi poklicnimi skupinami logična. Ugotovili so, da dodatki predstavljajo osem odstotkov celotne mase plač. “Če odštejemo dodatek za delovno dobo, ki ga prejemajo vsi, je vseh ostalih v masi plač le še za 3,5 odstotka,” pojasnjuje Koprivnikar, ki je dodal, da je ta delež  razmeroma nizek.

Pregled je tako po besedah ministra pokazal, da ne prihaja do sistemskih anomalij; kadar pride do nepravilnosti, pa stečejo tudi sankcije. Če se ugotovi, da kateri od javnih uslužbencev dodatek prejema neupravičeno, je sicer pravilo, da ta dodatek vrne za 10 mesecev, vendar ne v višji vsoti od dveh polnih bruto plač.

Dejal je, da je distribucija dodatkov med proračunskimi uporabniki in različnimi poklicnimi skupinami logična. Delež, ki ga dodatki – neupoštevajoč dodatek za delovno dobo – predstavljajo pri policistih, je denimo 16-odstoten, pri medicinskih sestrah 11-odstoten, pri vojakih devetodstoten. Sledijo zdravniki, zobozdravniki in pravosodni organi, je navedel. “Dodatki so potrebni in legitimni del plačnega sistema,” je še dodal.

Dodatek za stalno pripravljenost, o katerem je bilo v minulih tednih največ govora, v masi plač predstavlja 0,4 odstotka. Delež, ki ga dodatek predstavlja v plačni skupini visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, pa je štiri promile, je povedal Koprivnikar. Minister je ob tem izpostavil, da po plačni reformi obstaja le še devet tipov dodatkov, ki imajo potem še različice glede na plačne skupine.

Celotno strukturo dodatkov za celotni javni sektor bodo objavili predvidoma do konca prihodnjega tedna na portalu odprtih podatkov.