Minister Gašperšič in državni sekretar Leben z obalnimi odbori SMC o 2. tiru in lokalnih infrastrukturnih projektih

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben sta se na pobudo članic in članov lokalnih odborov SMC Koper, Izola ter Piran v Kopru udeležila pogovora o 2. tiru in lokalni infrastrukturi. Sodelovali so tudi predsednica LO Koper in generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič, nekdanji poslanec SMC, danes državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, poslanec SMC Marko Ferluga in generalni sekretar Jože Artnak.

Minister Gašperšič je glede drugega tira povedal, da smo s pripravo projekta v sklepni fazi, vlada je namreč decembra konec 2016 naredila pomembne korake za pospešeno izvedbo projekta. Izpostavil je, da bomo še letos pripravili razpis za začetek gradnje, ki naj bi trajala šest do sedem let. Udeležencem je minister povedal, da je koalicijskim partnerjem že predstavil finančno konstrukcijo projekta, kar je bila tudi njegova zaveza v času interpelacije.

Državni sekretar Jure Leben je pojasnil, da bo proga zgrajena tako za tovorne kot potniške vlake, kakor predvideva tudi gradbeno dovoljenje. Ministrstvo za finance in ministrstvo za infrastrukturo bosta izpeljali dokapitalizacijo projektnega podjetja 2TDK v višini 20.000.000 EUR za izvedbo pripravljalnih del. Dejal je, da mora biti dokapitalizacija izvedena najkasneje do roka za oddajo prijave na evropska sredstva v okviru IPE mehanizma. Ministrstvo se intenzivno pripravlja na to, da bo oddalo omenjeno vlogo do roka, ki se izteče 7. februarja 2017.

Udeležence je najbolj zanimala finančna konstrukcija za izgradnjo drugega tira. Poleg že vloženih pet odstotkov potrebnih sredstev in neposrednih kapitalskih vložkov, ki naj bi predstavljali 40 odstotkov finančne konstrukcije, bi denar za projekt prišel še iz nepovratnih evropskih sredstev (25 odstotkov) ter kreditov Evropske investicijske banke (30 odstotkov). Vlada bo investicijski elaborat potrdila do konca meseca.

Ministrstvo se intenzivno pogovarja o gradnji drugega tira tudi z zalednimi državami. Zanimanje za sodelovanje pri gradnji drugega tira je že pokazala Madžarska, ki je zainteresirana za razvoj logistike na celotnem koridorju Srednje in Vzhodne Evrope. Minister je poudaril, da sodelovanje pri gradnji nove železniške povezave med Koprom in Divačo ni pogojeno z lastniškim deležem v Luki Koper.

Udeleženci so med drugim želeli vedeti, kako daleč je projekt Srminske vpadnice.  Minister je dejal, da je možno še letos končati z odkupi nepremičnin in arheološkimi raziskavami ter pridobiti gradbeno dovoljenje in nato oddati naročilo za izvajalca gradnje. Če bo vse potekalo kot načrtovano, bo gradnja končana leta 2018.

Zbrane je zanimalo, ali bo v letošnjem letu sproščen promet skozi predor Markovec tudi za vozila brez vinjet. Minister Gašperšič je povedal, da je DARS že prejel vlogi občin Izola in Koper za izdajo soglasja k ureditvi obvoza po državni cesti in postavitvi začasne prometne signalizacije za označitev obvoza ob zaprtju obalne ceste Koper-Žusterna-Izola-Ruda. Dejal je, da je DARS obe občini že zaprosil za dopolnitev vloge in da dopolnitve še pričakuje.

Glede državnega prostorskega načrta za hitro cesto na odseku Koper-Dragonja je bilo podanih veliko pripomb in predlogov. Minister je dejal, da ministrstvo za okolje in prostor vse pripombe in predloge temeljito preučuje in da stališča do vseh še niso sprejeta. O obojestranski oskrbni postaji Šalara pa je pojasnil, da je bila vključena kot nadomestna lokacija za bencinski servis Bertoki, ki je bil načrtovan v okviru državno lokacijskega načrta za navezavo Luke Koper na avtocestno omrežje. Povedal je, da DARS nadaljnje gradnje servisa Bertoki zaradi velikega odpora lokalnega prebivalstva in krajevne skupnosti ne načrtuje.

Glede plinifikacije slovenske obale pa je pojasnil, da vseskozi podpira projekte na tem področju, saj ugotavlja, da je ta regija v tem pogledu podhranjena. Spomnil je, da je ministrstvo že dvakrat izrecno potrdilo podporo projektom plinifikacije obalne regije: tako s pobudo za pričetek umeščanja v prostor (2004) in sprejetjem državnega prostorskega načrta za plinovod M6 Ajdovščina – Lucija (2012), kot tudi z izmenjavo posebnih pisem o podpori z Republiko Italijo o povezavi Trst – Osp – Dekani (2012), ki bi hitro in z manjšimi stroški v prvi fazi privedla zemeljski plin na našo obalo.