Mag. Branislav Rajić: Ne smemo in ne moremo pristati na kakršnokoli elitizacijo izobraževanja

Predsednik Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter poslanec SMC mag. Branislav Rajić se je udeležil posveta pri predsedniku republike z naslovom »O odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«.

V svojem nastopu je poslanec Rajić poudaril, da je glavno vprašanje odnosa med javnim in zasebnim šolstvom v Sloveniji kako pravično razkleniti javno in zasebno šolstvo. »Kako zagotoviti zaščito in spodbujanje kvalitetnega javnega šolstva, zasebni pobudi pa v duhu svobodnega izobraževanja podeliti dobrodošlo mesto bogatitve šolskega prostora?« je vprašal. Po njegovem mnenju mora država zagotavljati takšno razmerje med javnim in zasebnim, s katerim zasebne šole bogatijo javno ponudbo, staršem omogočajo večjo izbiro in dopolnjujejo javno šolsko mrežo.

Pri tem je posebej izpostavil, da moramo biti pozorni na številne nove družbene okoliščine, v okviru katerih se izvaja izobraževalni proces. Ključne dileme se po njegovem skrivajo tudi za temi vprašanji in ne le za vprašanjem o financiranju zasebnih šol. Izobraževanje mora ponuditi svoje odgovore.

Po mnenju poslanca Rajića ne sme biti nobene razlike v pridobljenem znanju učencev, ki hodijo v javno ali zasebno šolo, ko govorimo o obveznem javno veljavnem izobraževalnem programu: učenci morajo imeti možnosti dosegati enakovreden izobrazbeni standard.

»Ne smemo in ne moremo pristati na kakršnokoli elitizacijo izobraževanja. Zato bi veljalo premisliti tudi o rešitvi, da bi morali biti vpisni pogoji na zasebni šoli določeni tako, da bodo zagotovili vpis učencev in dijakov ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, izobrazbo, invalidnost ali katerokoli drugo okoliščino,« je dejal poslanec in izpostavil, da se Slovenija lahko pohvali z eno najnižjih družbenih neenakosti v svetovnem merilu. »Verjamem, da k temu prispeva tudi enakopraven dostop do kakovostne izobrazbe. To je izjemno pomembna vrednota, ki je ne smemo ogroziti,« je še poudaril.

Meje odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programov zasebnih osnovnih šol se začnejo in končajo pri kakovostih njihovih programov ter zagotavljanju enakih možnosti za vse učence – bodisi tistega iz Ljubljane, bodisi iz Hodoša.

»Ne glede na to, ali je šola javna ali zasebna, se moramo predvsem spraševati, kakšno znanje dobijo naši otroci? Bodo konkurenčni v globaliziranem svetu? Bodo usvojili sposobnosti in veščine, ki jim bodo omogočali, da se bodo znašli v hitro spreminjajočem se okolju in razmerah? Gre zgolj za reproduciranje znanja ali tudi učenje za življenje? Se zavedamo, da živimo v časih, ko je vseživljenjsko učenje nujnost?« je ob koncu razprave izpostavil predsednik odbora Rajić.